Pravosodni minister Goran Klemenčič je že kmalu po nastopu funkcije napovedal ukinitev dosmrtne zaporne kazni, ki jo je leta 2008 med vladavino Janeza Janše uzakonil takratni pravosodni minister Lovro Šturm. Že samo ta podatek obeta ideološki boj med levico in desnico. Naprej: Klemenčič je, zavedajoč se nasprotovanja ukinitvi grožnje z dosmrtnim zaporom (in glede na sodno prakso gre resnično samo za grožnjo in nič drugega, saj izrečena ni bila nikoli), tako v opoziciji kot v lastnih vrstah, neformalno večkrat poudaril, da si kot minister za pravosodje ne bi nikoli odpustil, če ne bi izkoristil te priložnosti (položaja ministra) in vsaj poskusil spremeniti kazenskega zakonika, da v njem besedne zveze dosmrtni zapor ne bi bilo napisane prav nikjer več.
Zavedajoč se nasprotovanja je Klemenčič v predlogu novele kazenskega zakonika zapisal 30 let kot najvišjo možno kazen. Predlog mora zdaj skozi vladno in parlamentarno sito in na tem situ se kaj lahko obesi še kakšno leto, najverjetneje desetletje. To Klemenčič mora pričakovati in to lahko sklepamo tudi iz obvezne »primerjave s tujino«, ki je del vsake večje zakonske spremembe. Klemenčičevi so pri pripravi novele kazenskega zakonika za zgled vzeli Nemčijo (kjer imajo dosmrtni zapor), Hrvaško (kjer je najvišja kazen 50 let) in Španijo (kjer je najvišja možna zaporna kazen omejena na 40 let).
Zdaj pa vzemimo hipotetično, da bo na koncu v zakoniku zapisano, da je najvišja možna kazen v Sloveniji 40 let zapora. Recimo, da nekdo pri svojih rosnih 25 letih stori grozljiv, naklepni zločin. Vzemimo kar, žal, realen primer. Da se odloči in se pri polni zavesti z namenom ubijanja zaleti v policijski avto in ubije policista. Iz zapora bo prišel pri 65 letih. Je to res tako zelo drugače kot dosmrtni zapor, se bodo vprašali ideološki nasprotniki ukinitve. Ukinjanje dosmrtnega zapora bo tudi prvovrstna populistična tema. Ko smo pisali o grozljivem primeru smrti jeseniške deklice, za katero so osumili očima in mamo, smo seveda zapisali, da ju (za zdaj, obtožnica namreč še ni vložena) sumijo povzročitve posebno hude poškodbe in zanemarjanja otroka, ki ima za posledico smrt. Za prvo kaznivo dejanje je zagroženih 15 let, za drugo pet let zapora. Tudi če bo, recimo očim, spoznan za krivega obeh kaznivih dejanj, ne bo dobil več kot 20 let zapora. Prej manj.
Vnaprej smo dobili celo vrsto pisem ogorčenih državljanov, ki zahtevajo linč. Zahtevajo dosmrtni zapor, zahtevajo smrtno kazen. In ni vrag, da ne bodo nasprotniki Klemenčičevega predloga potegnili na plano tudi teh zgodb. Da o tem, da hipotetično v Sloveniji za teroristični napad, v katerem bi umrlo deset nedolžnih ljudi, storilec (če bi ostal živ) ne bi dobil več kot 30 let, sploh ne govorimo.
Vse to bodo argumenti zagovornikov ohranitve dosmrtne zaporne kazni. Vsi bodo populistični in nobeden od zagovornikov ne bo poslušal stroke. Stroka je namreč glede tega vprašanja povsem jasna. Sodobni penološki trendi so usmerjeni k nižanju zapornih kazni. Stroke, kot je to pri nas žal že v navadi, ne bo poslušal nihče. Kot je bila uvedba dosmrtnega zapora politično vprašanje in politična odločitev, bo to tudi njegovo ukinjanje. Za zdaj kaže, da se Klemenčič tega zaveda. In to je dobro.
