Minister za pravosodje Goran Klemenčič je uresničil napoved o predlogu za ukinitev dosmrtne zaporne kazni. Na spletnih straneh ministrstva so včeraj objavili obširen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika, ki med drugim odpravlja dosmrtni zapor. Ta kazen je sicer začela veljati leta 2008, ko je bil pravosodni minister Lovro Šturm. Do danes je ni izreklo nobeno slovensko sodišče, kar je ob tem, da ta sprememba takrat »ni bila utemeljena z nobenim argumentom«, tudi glavni Klemenčičev argument za sedanjo zakonsko ukinitev.
Predlog je bil v medresorskem usklajevanju že od konca maja, komentarje zainteresirane javnosti bodo sprejemali še do 27. septembra; gradivo bo potem obravnavala vlada, končno besedo bo imel državni zbor. Če bo predlog sprejet, bo najvišja možna kazen v Sloveniji 30 let zapora. Sodniki bodo sicer še vedno lahko izrekli vse kazni od 15 dni do 30 let in ne zgolj do 15 let in potem (v izjemnih primerih) 30 let, kot je določal kazenski zakonik pred letom 2008.
Petrovec: Končno!
»Toplo pozdravljam odločitev pravosodnega ministrstva. Od leta 2008 se je prvič nekdo zares lotil te potrebne in temeljne spremembe,« je predlog pravosodnega ministrstva včeraj za Dnevnik pričakovano pozdravil dr. Dragan Petrovec z ljubljanskega kriminološkega inštituta pravne fakultete, eden najglasnejših kritikov dosmrtnega zapora.
Kljub temu da ta v praksi ni bil nikoli izrečen, pa je imela predvsem penološka stroka pomisleke o smiselnosti grožnje dosmrtne kazni, ki naj bi bila korak nazaj od modernih penoloških trendov. »Ministrstvo se je dobro odločilo. Niso sicer posegli po najbolj revolucionarni spremembi, da bi tudi maksimalno zagroženo kazen s 30 let znižali na 20 let zapora, kar sem vedno zagovarjal. Ampak glede na splošne okoliščine lahko odločitev ministrstva le pozdravim,« je povedal dr. Petrovec.
Na pravosodnem ministrstvu trdijo, da iz kriminoloških raziskav izhaja, da vse strožje predpisane kazni ne vplivajo na gibanje kriminalitete. Bolj »preventivno« delujejo hitrost odkrivanja in sojenja storilcem kaznivih dejanj. Z ukinitvijo dosmrtnega zapora naj bi se krepilo načelo humanosti kaznovanja.
Za zdaj 30 let ostaja zgornja meja
Odpravo dosmrtnega zapora, ki je bil vpeljan v času ministra Lovra Šturma in Janševe vlade, je napovedoval že njegov naslednik Aleš Zalar. Vendar je vse ostalo pri besedah, pa še te so bile počasi vedno tišje. Pravosodni minister Senko Pličanič se s tem vprašanjem niti ni ukvarjal, Goran Klemenčič pa se je najprej spogledoval z idejo, da bi dosmrtni zapor ukinili, vendar hkrati najvišjo splošno kazen s 30 let dvignili na 40 let zapora. Po neuradnih informacijah predvsem zato, ker bi šel takšen predlog najbrž lažje skozi koalicijsko in pozneje skozi parlamentarno sito, saj je vprašanje dosmrtnega zapora tudi ideološka tema, ki lahko prinaša ali odnaša glasove volivcev. Na koncu se je Klemenčič odločil, da ne bo uporabil kompromisne oziroma polovične rešitve in zato predlaga ukinitev dosmrtnega zapora brez »tolažilnega« pribitka na kazen 30 let zapora, čeprav lahko s tem po naših neuradnih informacijah že pri nekaterih članih vladne koalicije računa na neodobravanje.
Trideset let zapora je že danes najvišja zagrožena splošna zaporna kazen, dosmrtni zapor pa je mogoč za posamezne izjeme, kot so recimo genocid, vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost, uboj predsednika republike, večkratni umori, večkratna teroristična dejanja in podobne skrajnosti. Po novem bo tudi za tovrstne prestopke najvišja možna kazen »le« 30 let zapora.
Tudi Društvo državnih tožilcev ne nasprotuje odpravi dosmrtnega zapora, to spremembo pozdravlja varuh človekovih pravic. Z odpravo se strinja (glede na objavljeno gradivo) tudi ena vrhovna sodnica, trije vrhovni sodniki pa ji nasprotujejo. Menijo, da predlagatelj ni obrazložil razlogov za tak predlog, češ da bi glede na globalno varnostno situacijo možnost izreka take kazni morala obstajati. Slovenija po odpravi tudi ne bi mogla izvršiti take kazni, če bi jo izreklo mednarodno kazensko sodišče. Vrhovno državno tožilstvo načeloma ne nasprotuje ukinitvi, opozarja pa na potrebne s tem povezane spremembe zakona o kazenskem postopku.
Primož Knez, Peter Lovšin
