Katastrofalen položaj Slovenije
S porazom nemštva v poslednji svetovni vojski smo tudi Slovenci dosegli svojo svobodo. Izvršilo se je to na jezo Nemcev, Madžarov in Italijanov, i ako proti slednjim računi še niso čisti. Obdani smo danes od treh sosedov, od katerih vsaki misli in čuti, da se je naša svoboda dosegla na njihov račun. Napačno je pričakovati, da se bodo ti sosedje sprijaznili z našo svobodo oziroma s svojo izgubo danes naših krajev. Nasprotno, čim bolj bodo si opomogli od udarcev, prizadetih njim vsled vojske, tem bolj bodo zopet začeli misliti na to, kako bi dobili nazaj vsaj najvažnejše dele onih krajev, ki so jih izgubili v tej vojski. Med te za nje najvažnejše dele spada tudi Slovenija.
Kdo je tako slep, da veruje, da je s poslednjo vojsko konec nemški ekspanzivnosti? Nemški nacijonalizem ni ubit, i ako so poražene nemške armade. Nasprotno, vidimo čudo, da je nemški nacijonalizem celo sedaj, v času nemške sramote in nemškega gladu neobično velik in da hitro napreduje. (…)
Ali se Slovenija torej zaveda opasnosti, v kateri se nahaja? Ne zaveda se, to dokazuje današnja smer slovenske politike. Kakor je bil za Slovenijo v dobi osvobodilne borbe spas samo v našem ujedinjenju s Srbi in Hrvati, tako nam more za naš svobodni obstanek dati največ garancij za bodočnost čim najtrdnejše naše edinstvo s Srbi in Hrvati. Čim močnejša bo Jugoslavija, obsegajoča vsa tri plemena našega naroda, tem večja bo naša odporna sila proti navedenim neprijateljskim sosedom. To so fakti, ki jih nihče ne more pobiti. Ali pa se naša politika danes ravna po teh faktih? Ne ravna se, kajti v Sloveniji vlada stranka, ki je največji in v Sloveniji razen tega zraven Nemcev edini nasprotnik močne Jugoslavije in trdnega narodnega in državnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Našo politiko danes vodi stranka Korošca in Brejca, ki se doma in v Beogradu najočitnejše zavzema za »najširšo avtonomijo«, to je za popolno samostojnost Slovenije. (…)
Opasnost je največja, a še je čas. Odločitev o naši usodi pade v konstituanti, a volitve za isto se bodo še le vršile. Narodno zaveden del Slovencev postani zopet aktivnejši! Začnimo zbirati svoje moči in se pripravljati na odločilno borbo. Mi smo rešili Slovenijo. Naša politika, radi katere sta nas Šusteršič in Korošec huje preganjala, nego Nemci sami, je vzbudila v Slovencih jugoslovensko zavest ter s tem ustvarila glavni predpogoj za našo osvoboditev. Ne pustimo, da bodo to delo sedaj uničili oni, ki so nas leta 1914 in poprej toliko preganjali radi našega »srbofilstva«! Postavimo se še enkrat v vrste in v boj! Ne plašimo se terorja brezdomovinskih klerikalcev, kakor se tudi v prošlosti nismo plašili! Volitve, ki se bližajo, bodo odločile našo usodo za vedno!
Nova doba, 9. septembra 1920
Proč od Beograda?
Čuje se, da stranka g. dr. Korošca stopa v volilno borbo za ustavotvorno skupščino z geslom: proč od Beograda. Treba se brez predsodkov vmisliti v ta položaj takoj.
Baviti se nam je z vprašanjem, kaj bode, če ustavotvorna skupščina za redno delo ne bode sposobna. Ali bode dobil vsled tega dr. Laginja samostojno Hrvatsko in dr. Korošec klerikalno Slovenijo? To je velika zmota. Posledica bode le še daljnje trajanje neurejenih razmer v državi z vsemi škodljivimi gospodarskimi posledicami. Ta gospodarska škoda bode najhuje prizadela siromašno Slovenijo. (…)
Nova doba, 11. septembra 1920
»Nova doba«
od 9. t. m. se je postavila v svojem uvodniku odločno na stališče JDS edino vsaj začasno rešilnega centralizma. Ne bomo pobijali za Slovenijo pogubonosnega centralizma s celim člankom, kar smo že storili opetovano in že vrabci na strehi ponavljajo, da je v Sloveniji centralist edino še mladoliberalec, ki noče prostovoljno v politični grob, katerega mu je že davno pripravil njegov tata — staroliberalizem. Da bo pa naša javnost znala, da ne obsojamo samo od SLS dr. Kukovec-Žerjavovega za nas propastnega centralizma, ampak tudi druge pol. stranke, ki imajo več pravice do obstoja nego mrtvi liberalizem, citiramo socialistično sodbo »Napreja« o Žerjav-Kukovčevem centralizmu. »Naprej« kot ljubljanski list imenuje samo dr. Žerjava, mi bomo »Naprejevi« sodbi pridejali tamkaj, kjer navaja Žerjava, še njegovega duševno veliko manj vrednega sodruga dr. Lojzeta Kukovca. »Naprejeva« sodba o centralizmu je ta-le: Dr. Žerjav in dr. Kukovec popolnoma dobro vesta, da je njuna JDS na Slovenskem danes mrtva. Za njo ne stoji, razen kapitalistov, verižnikov, veletrgovcev, bankirjev in drugih odločnih bogatašev nihče. Do besede moreta priti le še s pomočjo osrednje belgrajske vlade, kjer upajo obdržati liberalci precejšnjo moč. (…)
Straža, 13. septembra 1920
