Slovenski boljševizem in njegovi pospeševatelji.

Poleg zunanjih sovražnikov dajejo zakletim zavidnežem naše narodne svobode največ upanja oni elementi, kateri delajo v državi sami prevrat. So to maloštevilni elementi in mislimo, da se motimo, če število boljševikov v Sloveniji cenimo na eno tisočinko prebivalstva. In še ta tisočinka večinoma ne ve zakaj se gre. Vkljub temu pa ta malenkostna manjšina izziva težke neprilike in dela velikansko škodo vsemu narodnemu gospodarstvu in državnemu ugledu. Ta grupa, sestavljena iz najrazličnejših elementov, večinoma izvržkov meščanske inteligence, računa s pomočjo protivnikov naše države ter zlorablja predvsem zunanjepolitični položaj in razredni boj. (…)

Samo v Sloveniji, kjer je vse javno mnenje obsojalo boljševiški teror, je vlada proti striktnemu ukazu zlezla pod mizo pred votlim donenjem boljševiških groženj. (…)

Slovenski narod, 25. julija 1919

Ubijanje otrok v Beli Rusiji.

PARIZ, 24. »Matin« piše, da je beloruski narodni svet izročil poljskemu narodnemu svetu v Parizu poročilo o dokazanih grozodejstvih rdeče vojske. To poročilo potrjuje, da se v Beli Rusiji otroci sistematično pobijajo. V mohilevskem okraju so sovjetske oblasti odredile socijalizacijo poljskih in židovskih otrok, ki so po službenih ukazih zbrani v zavodih, kjer so prisiljeni na najtežja dela. Pred kratkim so se morali ti otroci hraniti z mesom konj, ki so bili pobiti v epidemijskih krajih. Veliko število otrok je pomrlo. Nato je mohilevski centralni sovjet ukazal, da se vsi otroci takoj postrelijo, češ, da se mora potlačiti epidemija. V Sienkevem so boljševiki ustrelili 13 deklic in 8 dečkov, v Ciercerynu 11 deklic, a v Pralmi 12 deklic. – Znamo, »da cvetejo v Rusiji krvave rožice«, toda tako krvave menda vendar ne. (Op. ured.)

Edinost, 26. julija 1919

Boljševizem in narodno gospodarstvo.

Kako destruktivno in naravnost uničujoče vpliva boljševiški režim na narodno gospodarstvo, kažejo sledeče številke, ki jih prevzamemo iz poročila M. Bokanovskega in številnih verodostojnih članov francoske misije v Rusiji, priobčenega v Matinu. V moskovskem industrijskem distriktu je bilo leta 1918, pred nastopom boljševiške strahovlade v obratu 211 tovarn, aprila istega leta 151 in oktobra le še 72. V tekstilni industriji je leta 1918 stalo v obratu 171 tovarn – sedaj ne dela niti jedna. (…) Koliko delavcev je zgubilo s tem svoj zaslužek, koliko družin eksistenco!

Jugoslavija, 27. julija 1919

Kam plovemo?

Plovemo s polnim vetrom na valovje boljševikov. Ako pogledamo razne pojave v naši domovini, moramo priznati, da brije vedno silneje sever s snežnega brda. Socijalistično časopisje piše odkrito v boljševiškem duhu. V javnosti se oglašajo vedno drzneje različni več ali manj kvalificirani apostoli te nove vere.

Tudi boljševištvo ima svojo ideologijo, rekli bi: svojo filozofijo, je svetovno naziranje, ki vsebuje mnogo točk, ki se bodo uveljavile v človeški družbi. Toda v navadnem govoru pod besedo boljševištvo razumemo vse mogoče, sploh vse, kar je v nasprotju s sedanjim družabnim redom. Boljševik se imenuje vsakdo, kdor hoče živeti brez dela in truda, ne pozna razločka med moje in tvoje, ne mara nobene discipline in nobene avtoritete. Ako pravimo, da plovemo na valovje boljševizma, ne mislimo onega boljševizma z idejno vsebino, nego boljševizem, ki je ravno tako zanikavanje socijalizma in urejenega komunizma, kakor tudi vseh načel, na katerih sloni človeška družba. Lahko pride do časa, ko nikdo ne bo mogel obvladati drhali, ki bo razbesnela v živalskih nagonih. (…)

Straža, 28. julija 1919

Boljševiške spletke in »Naprej«.

Socijalno demokratično glasilo se redno pritožuje nad vestmi meščanskih listov, ki pretiravajo oziroma priobčujejo uradne vesti o boljševiških zarotah v posameznih krajih domovine. »Napreju« je vsak list meščanski, ki se ne strinja z njegovimi načeli. To je navsezadnje njegova stvar. Drugače pa je z boljševiškimi spletkami, o katerih trdi, da so izmišljene, čeprav so uradno dognane. Tako so oblasti v Osijeku prišle na sled, da je več bivših madžarskih narednikov v Osijeku začelo sistematično uveljavati boljševiška načela. Ti naredniki so naše vojake pregovarjali, naj gredo preko demarkacijske črte na Madžarsko, kjer bodo dobili od boljševiške vlade bogato nagrado, če desertirajo iz jugoslovanske armade. (…) Seveda ima »Naprej« tudi za take dogodke svoje izgovore. Pa saj ni čudno, še celo »Slovenec«, organ vladne stranke v Sloveniji, podpira takozvane opravičene pojave ljudske nevolje, dovoljene in sankcijonirane od samega predsednika deželne vlade! Res, lepa je ta črno-rdeča bratovščina!

Jugoslavija, 29. julija 1919

Iz boljševiškega raja.

Te dni se je vrnil iz Budimpešte neki uradnik, ki se mu je posrečilo prekoračiti našo mejo. V Pešti se je mudil več dni in je na svoje oči zrl »raj«, ki so ga ustvarili boljševiki v Budimpešti. O življenju v Budimpešti podaja tole zanimivo sliko: V mestu so ves dan zaprte vse prodajalne z edino izjemo onih prodajalen, kjer se prodajajo živila. Izmed obrtnikov imajo otvorjene svoje lokale edino brivci. (…)

Mesa sploh ni dobiti, ali pa samo pod roko za naravnost nezaslišne cene. (…)

Prebivalstvo je vse obupano in si želi samo jedno, da bi čim najpreje Pešto zavzeli ali Romuni ali Jugoslovani ali Čehi, sploh kdorkoli, samo da bi bilo rešeno boljševiškega pekla.

Slovenski narod, 30. julija 1919