V ozki ulici Pod hribom že od druge polovice avgusta potekajo gradbena dela. Preureditev ulice, ki poteka neposredno pod Šišenskim hribom, je Mestna občina Ljubljana zaupala koprski družbi CPK. A tamkajšnji stanovalci opozarjajo, da se je občina tega projekta lotila zelo nespretno.
Pločnik nepričakovano »premaknili«
Domačine je namreč občina o svojih načrtih seznanila šele po tem, ko je CPK že začel gradbena dela. Stanovalcem je projekt predstavila prejšnjo sredo, minuli ponedeljek pa so skupaj z županom Zoranom Jankovićem pregledali vse problematične točke trase. Županovo delegacijo so praktično pred vsako hišo pričakali stanovalci z vprašanji, kako široka bo cesta, do kod bo segal pločnik ali kako bodo uredili problematično odvodnjavanje. To potrjuje, da so tamkajšnji krajani sprva dejansko dobili premalo informacij o projektu.
Še več, projekt ureditve ulice Pod hribom se je v nekaj dneh precej spremenil. »Prejšnji ponedeljek je bil pločnik zarisan na tisti strani ceste pri Šišenskem hribu, na sestanku v sredo pa je bil prestavljen na drugo stran,« nam je povedala ena od stanovalk, ki jo moti, da jih je občina samo postavila pred dejstvo. »Nas, ki živimo tukaj, nihče ni prej vprašal, kaj potrebujemo,« je še povedala stanovalka, ki ni želela biti imenovana.
Janković pa je nasprotno trdil, da so bili stanovalci pravočasno obveščeni in da so ravno oni na sestanku pred enim tednom predlagali, da se pločnik izpod Šišenskega hriba premakne k hišam. »To je bil smiseln predlog, ker je bolj logično, da otroci iz svojih domov stopijo takoj na pločnik, ne pa da morajo prečkati cesto, da pridejo do pločnika,« je pojasnil župan. Ob tem je dodal, da bodo na odseku med križiščem s Šišensko cesto in Bizjanovo ulico pločnik zgradili na obeh straneh ceste.
Projektanti sprotipopravljali projekt
Župan, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik in predstavniki projektantov prenove ceste so stanovalcem na skupnem ogledu gradbišča deloma prisluhnili. Predloge krajanov, ki so se županu zdeli sprejemljivi, je predstavnik projektantov vestno vpisoval na izrisano cesto. Vendar pa so Šiškarji kljub temu skeptični, ali bo cesta res urejena, kot so se dogovorili.
Drugače pa je bilo s predlogi, ki se niso skladali z občinskimi načrti. Te je župan po večini odpravil z besedami, da stanovalci niso vešči projektiranja cest, ali s kakšno šalo, čeprav krajanom ni bilo do smeha. Mnogi so bili celo izjemno razočarani nad njegovim vedenjem. Ena izmed njih je bila Mojca Kavčič, ki je ugotovila, da med njeno in občinsko parcelo ni mejnikov, zato ne ve, ali oziroma koliko bo projekt ureditve ceste posegel na njeno zemljišče. »Želim le, da se pred gradnjo meja uredi. Ne gre za to, ali bom izgubila nekaj kvadratnih metrov zemlje ali ne. Hočem samo, da se uredi meja in da bom vedela, za koliko kvadratov plačujem prispevke,« je dejala Kavčičeva.
Ker bo zaradi gradnje ceste občina odstranila živo mejo pred njeno hišo, ki tam raste že skoraj pol stoletja, je Kavčičeva Jankovića prosila, naj na novo mejo ponovno zasadijo živo mejo. A župan o tem ni hotel slišati. Ko mu je dejala, da bo v nasprotnem primeru prisiljena zahtevati odškodnino, ji je Janković zabrusil, da ji bo občina za nazaj zaračunala uporabo občinskega zemljišča, na katerem stoji živa meja. Kavčičevo je ta grožnja prizadela, saj je zagotovila, da je bila vse do tega tedna prepričana, da njena parcela skupaj z živo mejo sega do ceste.
Znebiti se želijo tranzitnega prometa
Stanovalci ulice Pod hribom so se strinjali, da bo s preplastitvijo, postavitvijo javne razsvetljave in ureditvijo pločnikov ulica lepa, vendar če bi sami lahko izbirali, bi cesto uredili drugače. Ker do sedaj ni bilo pločnikov, so se stanovalci, sprehajalci, kolesarji in rekreativci, ki prek te ulice pridejo do Šišenskega hriba, navadili deliti cesto. Zato so mnogi želeli, da bi jim občina cesto uredila po principu skupnega prometnega prostora (shared space).
Podobno idejo je imela celo Mestna občina Ljubljana, ki je v predlogu prometne politike iz avgusta 2012 med konkretnimi ukrepi predvidela ureditev ulice Pod hribom po takšnem principu. Kljub temu je Janković to idejo stanovalcev odpravil z besedami: »Če kje ne potrebujejo skupnega prometnega prostora, potem je to tukaj.« Ob tem je opozoril na pričevanja krajanov, da imajo nekateri vozniki težko nogo pri vožnji po tej cesti. Prehitre voznike bo občina po ureditvi ceste sicer poskušala ustaviti z grbinami in radarsko kontrolo.
A zagovorniki tako imenovanega skupnega prometnega prostora rešitev za prehitre voznike vidijo drugje in predlagajo razdelitev ulice na dve slepi ulici. Posledično bi se tudi znebili vsega tranzitnega prometa, so prepričani.
