Medtem ko so uporabniki tovarne Rog in predstavniki ljubljanske občine v ponedeljek spet sedli za isto mizo, se na sodišču obeta brezobziren boj. Občina je sedmim uporabnikom tovarne, ki so vložili tožbo zaradi motenja posesti, odgovorila s tožbo zaradi izpraznitve in izročitve posesti. V tožbi občine, ki so jo spisali v odvetniški družbi Čeferin in partnerji, je vidno, da je njena taktika usmerjena v to, da bi izpostavljeni rogovci doživeli finančni udarec, saj so vrednost spora ocenili na 200.000 evrov. Če bo ta vsota obveljala, bodo stroški, ki jih bodo morali uporabniki poravnati v primeru zelo verjetnega poraza na sodišču, visoki. Poleg tega sedmerice niso tožili skupaj, ampak vsakega posebej, zato se bodo stroški pomnožili.
Sodni spor bi lahko trajal v nedogled
Odvetnik sedmih rogovcev Zoran Korenčan je prepričan, da je vrednost spora v resnici nižja. »Za tovrstni spor je 200.000 evrov zelo visoka vrednost. Gre namreč le za izpraznitev, ne za ugotovitev lastninske pravice. Očitno je cilj tožbe finančno kaznovanje teh sedmih ljudi.« Po Korenčanovih besedah bo vsako odvetnikovo dejanje stalo več kot tisoč evrov, na koncu pa bo račun za vsakega uporabnika v primeru poraza na sodišču znašal več tisoč evrov.
Korenčan dodaja, da bi ob vrednosti, ki so za takšne spore običajne, rogovce poraz na sodišču stal precej manj, verjetno vse skupaj okoli tisoč evrov. Ker nihče od sedmih rogovcev ni premožen, jim grozijo precejšnje finančne težave. V podobnem gmotnem stanju je večina drugih uporabnikov, ki se za zdaj še niso izpostavili, a bi se v prihodnje lahko. »Očitno v namerno visoko oznako spora niso šli le zato, da bi sedem toženih rogovcev odvrnili od njihovega boja, ampak da bi od tega, da bi se identificirali kot uporabniki ali posestniki, odvrnili tudi druge.«
Korenčan se sprašuje, kaj bi z zmago na sodišču, ki bi glede na sodno prakso pravnomočna verjetno postala po več kot dveh letih, občina dosegla. Če bo tožbo dobila, namreč posestnega varstva ne bo moglo več uveljaviti le teh sedem ljudi, kar pa ne velja za druge uporabnike. Teh naj bi bilo več sto. To je v teoriji dovolj, da bi sodni postopki lahko trajali v nedogled, če bi se vedno znova našlo nekaj ljudi, ki bi zahtevali posestno varstvo. Rogovska dejavnost pa bi potekala naprej. Takšna teorija bi lahko postala praksa ob predpostavki, da bi rogovci vedno dobili tožbo na motenje posesti, občina pa na izpraznitev.
Rogovci hočejo avtonomijo
Toda to bi bila le skrajna oblika zaostrovanja. Sprti strani imata v rokah močnejše orožje – dialog. Sredi junija sta prvič po tem, ko je na območju tovarne Rog obtičal bager, sedli za isto mizo, v ponedeljek sta še drugič. Z občine so nam sporočili, da se je sestanek osredotočal predvsem na dogovor o načinu nadaljevanja dialoga. »Sklepov nismo sprejemali, oboji smo zbliževali pogajalska izhodišča in jih argumentirali.« Ponovno naj bi se sestali prihodnji mesec.
Uporabniki so predstavili izhodišča za začetek dogovarjanja o posegih v Rogu. Med drugim predlagajo, naj bodo sestanki odprti za javnost, naj občina javno razgrne projekt prenove tovarne Rog, ekološko sanacijo galvane, priklop elektrike in da naj občina ne najema varnostnih služb za varovanje na območju tovarne. Od občinske oblasti pričakujejo priznanje, da so uporabniki v nekdanjo tovarno koles vložili na desettisoče ur prostovoljnega dela in da so to počeli v javnem interesu.
Ena od točk, pri katerih se je zataknilo, je zahteva, naj občina skupščino uporabnikov spoštuje kot legitimnega sogovornika. Da uporabnikom na tak način prizna avtonomijo. Rogovci so v kratkem sporočilu za javnost zapisali, da ključna izhodišča, »vezana na našo avtonomijo na območju tovarne Rog, niso bila sprejeta«. Dodali so, da ni bil sprejet niti predlog »o prednostni ekološki sanaciji galvane, ki ne bi bila vezana na problematičen projekt Center Rog, bo pa predmet nadaljnje občinske obravnave«.
