Jeseničani imajo težave pri oblikovanju svoje krajevne identitete in pri povezovanju s svojim krajem, mesto pa ima težave s prepoznavnostjo, ugotavljajo na občini. Zato so pripravili razpis, s katerim iščejo idejno zasnovo za občinsko maskoto. »Ideja o maskoti občine se je porodila spontano,« pojasnjuje mag. Vera Djurić Drozdek, vodja oddelka za gospodarstvo. Spodbudili so jo resnejša športna tekmovanja in večji promocijski dogodki, ki zelo pogosto kot del svoje celostne podobe uporabljajo tudi maskote. »Namen vsake maskote je, da na neki manj resen ali bolj subtilen način predstavi neko dogajanje oziroma kraj, ljudi in njihove značilnosti, zgodovino, tradicijo,« dodaja.
Bolj bo mesto prepoznavno, raje ga bodo imeli
Maskoto bodo, pravijo na občini, uporabljali na vseh pomembnejših dogodkih, prireditvah, srečanjih... v občini Jesenice na področju športa, kulture, znanosti, turizma, zgodovine. »Prav tako pa jo bomo z veseljem ponudili tudi Jeseničanom, ki se bodo udeleževali tekmovanj in različnih prireditev drugod po Sloveniji in v tujini. Tako bo maskota lahko postala zaščitni znak jeseniške občine. Lahko se celo zgodi, da bomo po maskoti prej prepoznavni drugod po Sloveniji in tujini kot pa v domačem okolju,« ugiba Djurić-Drozdekova. Dodaja: »To je tudi namen natečaja. Če bomo dosegli prepoznavnost drugje, se bodo tudi Jeseničani hitreje identificirali z maskoto in bodo nanjo ponosni.«
V Skupnosti občin Slovenije so nad jeseniškimi prizadevanji navdušeni. »Morda pa se bo jeseniška maskota med ljudmi prijela in bodo o svoji maskoti začeli razmišljati tudi v drugih občinah,« razmišlja sekretarka skupnosti Jasmina Vidmar. Ob tem se spominja prepoznavnosti, ki jo je pred desetletji dosegel Vučko, maskota olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984.
Idejo pozdravlja tudi oblikovalec Matic Tršar. »Občina ima lahko svojo maskoto, vendar mora biti previdna pri njeni uporabi in pri izbiri njenega imena,« opozarja. Precejšnjo razpoznavnost je po njegovem dosegla maskota občine Šentjernej – petelin Jernej. »Petelin je v tej občini upodobljen tudi na grbu in je povezan s tradicijo kraja,« poudarja eno od njegovih pomembnih značilnosti. Prav takšno povezanost s tradicijo kraja bi morali pri odločanju o maskoti upoštevati tudi Jeseničani, meni oblikovalec.
Od kostumov do spominkov
Prav takšno maskoto, ki bi odražala vse ali vsaj večino posebnosti občine, med katere Djurić-Drozdekova všteva šport, železarstvo oziroma fužinarstvo in narcise oziroma ključavnice, si želijo na jeseniški občini. »Vse to se je oblikovalo skozi stoletja trdega dela fužinarjev in jeklarjev, ponosnih športnikov, naravnih lepot in multikulturnosti. Vse našteto se prepleta in tvori identiteto Jeseničanov, ki jo bomo morda tudi s pomočjo maskote lažje odkrili in jo s ponosom razkazovali drugim.« Z maskoto želijo torej doseči vsaj tolikšen odmev, kakršen je bil včasih sloves Jesenic, ko so bile poznane daleč naokoli po jeklarski industriji in po hokeju.
Kakšna naj bi bila maskota, za katero na občini idejne zasnove zbirajo do 20. septembra? »Osnovni cilj je izdelati maskoto, ki jo bodo uporabniki lahko oblekli in z njo nastopali. V idejni zasnovi so predvidene različne variacije velikosti. Prav tako je ena izmed inačic predvidena za spominek,« so nam pojasnili na občini. Vodja občinskega oddelka za gospodarstvo pa je še prepričana, da bo takšna maskota lahko zaživela tudi v virtualnem svetu.
