Mnoge (mlade) ženske sanjajo o povečavi prsi. Razlogi so različni, dokončna odločitev pa je prepogosto odvisna od stanja na bančnem računu. Ko je o operaciji prsi začela razmišljati Simona Halep, denar ni bil večja ovira, saj je bila prepričana, da bo kmalu krojila vrh ženskega tenisa. A namesto večjih si je zaželela manjše prsi.
Romunko, ki danes sodi med deseterico najbolje plačanih teniških igralk na svetu, saj ji samo sponzorske pogodbe (tudi z Adidasom in Vodafonom) navržejo blizu dva milijona evrov na leto, so prevelike prsi (nosila je modrček z oznako 34DD) motile do te mere, da je imela kot 17-letnica bolečine v križu. »Moja sposobnost, da se na igrišču hitro odzovem, je bila majhna, zaradi velikih prsi pa sem se počutila nelagodno. Teža prsi me je močno motila, ko sem udarjala žogico. Nisem jih marala. Za operacijo pa bi se odločila, tudi če ne bi bila športnica,« se spominja dekle, katere operacija leta 2009 je bila zadetek v polno. V nekaj mesecih je na teniški lestvici napredovala za neverjetnih 450 mest, trenutno pa je aktualna številka pet, ki želi na igriščih parka Flushing Meadows najmanj potrditi lanskoletno uvrstitev v polfinale. Da misli resno, je dokazala včeraj, ko se je z zmago nad Slovakinjo Lucie Šafarovo (6:3, 6:4) uvrstila med 32 najboljših. Pred očmi rojakinje Nadie Comaneci, ki je pred 40 leti kot prva na svetu za popoln nastop prejela najvišjo oceno 10. Prav gimnastična legenda je tista, ki jo iz dneva v dan navdihuje. »Od Comanecijeve sem se naučila, da če verjameš vase, potem lahko preskočiš prav vsako oviro. S samozavestjo lahko premagam tudi najboljše igralke sveta.«
Desničarka, ki bo konec meseca dopolnila 25 let in so jo teniški strokovnjaki prvič opazili leta 2008, ko je v Parizu kot mladinka osvojila veliki slam, je na profesionalnih turnirjih (14 jih je tudi osvojila) zaslužila že več kot 12 milijonov evrov. A niso denarci tisti, ki jo motivirajo. Želi zmagovati, kot je na primer Virginia Ruzici, njena menedžerka in zadnja Romunka, ki je leta 1978 osvojila Pariz, ko je v finalu premagala Mimo Jaušovec. Serijske zmage bi pomenile izpolnitev velike želje, da bo nekoč številka ena ženskega tenisa. 11. avgusta 2014, v letu, ko je bila finalistka Rolanda Garrosa in polfinalistka Wimbledona, je že bila številka dve.
Zanjo pravijo, da je postala hitrejša, da je njeno igro težko predvideti in da so njeni udarci enostavnejši, a tudi neverjetno močni. »Je podobno kot Novak Đoković nadarjena, da tudi iz obrambnega položaja udari močno in za tekmeca neubranljivo,« jo opisujejo. A se je včeraj na naslovnicah romunskega dnevnika pojavila ne zavoljo tekmovalnega uspeha, temveč špekulacije, da se je na skrivaj poročila. Že leta je namreč v resni zvezi.
Nekateri izidi 2. kroga, ženske: Pliškova (Slk, 10) – Gonzales (Par) 6:1, 7:5, Babos (Madž, 31) – Hogenkamp (Niz) 6:2, 6:4, Larsson (Šve) – Allertova (Češ) 6:3, 6:1.
