Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ni izpeljala niti enega ukrepa, s katerim bi se čakalne vrste zmanjšale, ob napovedi interpelacije opozarjajo v NSi: te se podaljšujejo. »Zaradi predolgih čakalnih vrst ljudje celo umirajo,« ugotavljajo. Opozarjajo še na neuspeh pri spopadanju s korupcijo v zdravstvu, porušene odnose s strokovno javnostjo in finančno nevzdržnost sedanjega sistema. Pa tudi na neodzivnost ministrice, ki so jo zaman prosili za sestanek, potem ko so konec lanskega leta predstavili predloge za spremembe v zdravstvu.
Trenutno kaže, da bi jim lahko uspelo zbrati deset potrebnih poslanskih podpisov pod interpelacijo. Stališča, ali je čas zanjo pravi, pa niso povsem enotna. »V zdravstvu je veliko nakopičenih težav tudi zato, ker je bilo dolgo brez kompetentnega ministra. V tem trenutku bi prej pričakoval predloge o dogovarjanju med koalicijo in opozicijo, kako v sprejem prepotrebnih ukrepov,« meni član izvršilnega odbora NSi in prvi mož mariborskega UKC Janez Lavre.
Strinja se, da ministrica z reformo zamuja, je poudaril Lavre, ki je lani spomladi skupaj s predsednico NSi Ljudmilo Novak ocenjeval, da bi morala biti temeljna zakonodaja nared v pol leta. A trenutno je v pripravi več ključnih zakonskih predlogov za zdravstvo, pri katerih je treba po njegovem predvsem tvorno sodelovati. Zakaj je vodstvo stranke interpelacijo napovedalo v tem trenutku, ne ve, je pojasnil, v izvršilnem odboru pa o tem za zdaj niso razpravljali. Na čelu stranke se do Lavretovih opozoril včeraj niso vsebinsko opredelili. »To je njegovo mnenje,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi NSi.
Mandat Kolar-Celarčeve sicer že vseskozi spremljajo očitki o odlašanju s ključnimi ukrepi. Kakšno je zdravstvo v njenih rokah?
Katastrofa čakalnih dob
Dosedanji ukrepi ne učinkujejo. Dlje od uradno dopustnega je na začetku avgusta na prvi pregled čakalo 13.991 ljudi, kar je skoraj 18 odstotkov več kot mesec prej in za dobro četrtino več kot v istem obdobju lani. Tudi pri operacijah so se vrste podaljševale.
Afere, ob katerih se bolniki sprašujejo o svoji varnosti
Od primera Radan do zamenjave plinov in primera Zimmermann: šibek nadzor (tudi nad tehniko), slab pregled nad kakovostjo dela, počasno odzivanje na sume ogrožanja bolnikov. Bolniki nimajo na voljo verodostojnih primerjav kakovosti dela, na katere bi se lahko naslonili pri izbiri bolnišnice za svojo operacijo.
Neskončno čakanje na reformo
Predlogov temeljne zakonodaje, ki bo uredila organizacijo in financiranje zdravstva, Kolar-Celarčeva sredi mandata še ni predstavila. Možnosti za uspešen sprejem je z vsakim mesecem manj. Najdlje je nova lekarniška zakonodaja, ki so jo prejšnje vlade večkrat potisnile v predale, tokrat pa so jo že poslali v državni zbor. Ministrica se je v zadnjem času ukvarjala še s koncesijami, pri čemer je trčila ob hudo nasprotovanje zdravniških organizacij, in cigareti, kjer je odpor proti zaostritvam močan že v koalicijskih vrstah.
Utapljanje v rdečih številkah
Kljub večjim prilivom v blagajno gre zdravstvu finančno letos slabše kot lani. Izgub v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in drugih javnih zdravstvenih zavodih je bilo v prvem polletju za 20,5 milijona evrov, dvainpolkrat več kot v enakem obdobju lani. Največja po višini je bila izguba ljubljanskega UKC, ki je znašala 12 milijonov evrov, v primerjavi s prihodki pa je bila največja v sežanski in novogoriški bolnišnici (dobrih osem odstotkov prihodkov). Za tretjino so se povečali tudi dolgovi. Višje priznane cene storitev, ki se bodo poznale v drugi polovici leta, bodo minuse le delno pokrile.
Premik pri urgencah
Novi urgentni centri končno delujejo, a ne brez težav. Denar in zaposlitve niso sledile bolnikom, ki tja prihajajo vse pogosteje. Tudi spremembe v organizaciji nujne pomoči so precej počasnejše od napovedi. Nekateri pacienti na urgenco prihajajo, da bi ob dolgih čakalnih dobah pravočasno prišli do ustreznega specialista. Uspeh je premik pri gradnji ljubljanske urgence po dolgem zastoju.
Diletantsko kadrovanje
Na čelo UKC Ljubljana so lani brez preverjanja njegovih načrtov imenovali Andreja Baričiča, po odmevnih pomislekih, na primer glede nekdanjih poslovnih povezav z bolnišnico, pa so se mu v vladi na koncu odpovedali zaradi komunikacijskih zdrsov. Po kratkem vedejevstvu Brigite Čokl so za generalnega direktorja največje bolnišnice izbrali Andraža Kopača, ki ni imel pred tem nikakršnih poklicnih izkušenj z zdravstvom. Samo Fakin je zdravstveno blagajno vse od lani vodil kot vršilec dolžnosti (danes bo skupščina ZZZS odločala o njegovem verjetnem nasledniku Marjanu Sušlju); v rokah vršilcev dolžnosti je bilo (pre)dolgo tudi več bolnišnic.
