Petindvajsetletnica s crohnovo boleznijo dvanajstnika, želodca in tankega črevesa (njene podatke hranimo v uredništvu) v teh dneh mrzlično išče bolnišnico, kjer bi prišla na vrsto pravočasno. Čeprav se ji mudi, namreč ne velja za nujni primer, ki bi ga morali obravnavati v enem dnevu. Ob stopnji nujnosti hitro bi jo morali pri sedanji zakonodaji sprejeti v treh mesecih, kar pa bi bilo lahko v njenem primeru nevarno odlašanje.
»Zaradi zožitve črevesja so me operirali že dvakrat, saj bi lahko v nasprotnem primeru črevo počilo, kar je smrtno nevarno. Kaže, da bom na operacijsko mizo morala leči vsaj še enkrat. Že nekaj tednov opažam znake, ki bi lahko kazali, da se je črevo ponovno zožilo,« pripoveduje naša sogovornica. Pravi, da zdaj v čim krajšem možnem času potrebuje pregled z magnetno resonanco (enterografijo, ki omogoči pregled dogajanja v črevesju). Z njim bi lahko z gotovostjo potrdili, ali operacijo potrebuje. »Ker na papirju nisem življenjsko ogrožena, zdravniku ni preostalo drugega, kot da na napotnico napiše oznako hitro. Ker s takšno napotnico pregleda v naslednjih dveh tednih v ljubljanskem kliničnem centru ne bom dobila, zdaj mrzlično kličem druge bolnišnice po državi. Zdravnik mi je celo predlagal, da naj pregled opravim v tujini,« nam je opisala svojo stisko.
Zdravstvo na potrebe nekaterih bolnikov še vedno ne odgovarja, čeprav je v njem več denarja za dodatna zdravljenja kot v minulih letih. Bolnišnicam zdravstvena blagajna sicer že plačuje vse preiskave z magnetno resonanco, kar pa čakalnih dob na tem področju še ni odpravilo. Bolniki, ki formalno ne sodijo med nujne, hkrati pa bi bilo trimesečno čakanje zanje tvegano, so hkrati med žrtvami sedanjih togih pravil. »Vmesnih« stopenj nujnosti namreč sedanja zakonodaja ni predvidela.
Včerajšnji pogovori z direktorji bolnišnic, ki se jim je pridružil tudi premier Miro Cerar, so pokazali, da tudi zadnji »paket« dodatnih operacij in pregledov večjega premika na bolje ne bo prinesel v vseh bolnišnicah in na vseh področjih. Cerar pričakuje prve vidne učinke jeseni. »Skrajšanje čakalnih dob je eden od ključnih ukrepov v dobrobit ljudi in družbe,« je dejal. Za to so letos namenili »konkreten denar«, je spomnil na slabih osem milijonov evrov za dodatne operacije in diagnostiko. Kako in koliko bodo v skrajševanje čakalnih dob vlagali v prihodnje, pa bo »stvar dogovora, ko se bodo pogovarjali o proračunu in posebnih ukrepih«.
Dodatne operacije in diagnostiko bodo po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc v slovenskih bolnišnicah opravljali na osnovi podjemnih pogodb z zaposlenimi, ki bodo paciente zdravili zunaj rednega delovnega časa in tudi ob sobotah. Koliko zdravljenj bodo opravili kje, še niso povsem dorekli. Do konca leta bodo morda, če bodo prilivi v zdravstveno blagajno dovolj visoki, v skrajšanje čakalnih dob usmerili še dodaten denar. Z elektronsko napotnico in enotnim seznamom pa bodo čakalne dobe tudi bolj pregledne, pričakuje Kolar-Celarčeva. Podatki, ki so danes objavljeni na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, niso vedno realni, je spomnila. Posodobiti pa nameravajo tudi zakonodajo, ki ureja pravice čakajočih pacientov.
V največji bolnišnici trdijo, da ne zmorejo bistveno več kot danes
Manj optimističen je bil po včerajšnjih pogovorih vršilec dolžnosti generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin. »Danes je šlo za moledovanje direktorjev, naj vendarle nekaj naredijo pri čakalnih dobah in sodelujejo.« Predstavniki vlade bi morali v vlogi lastnika bolnišnic svoje zahteve po njegovem zastaviti strožje. Primeri, kot je dolgo čakanje na enterografijo, čeprav tovrstno diagnostiko plačajo v celoti, pa po njegovem kažejo na organizacijske težave bolnišnic. »Pogledati je treba, kje so rezerve. Nedopustno je, da bolniki po nepotrebnem živijo v tveganju.«
V nekaterih bolnišnicah in pri koncesionarjih so pripravljeni poskrbeti za precej več pacientov kot doslej. V drugih dodaten denar očitno ne bo prinesel občutnega premika na bolje, saj so njihove težave širše. V UKC Ljubljana nameravajo sicer opraviti dodatne koronarografije, operacije hrbtenic in operacije kolen, je povedala strokovna direktorica bolnišnice prof. dr. Marija Pfeifer. Koliko jih bo, še ne razkrivajo, priznavajo pa, da ne prav dosti. V bolnišnici imajo premalo anestezijskih medicinskih sester, inštrumentark in delujočih operacijskih sob, so našteli ovire. Širijo pa ozko grlo pri operacijah uroloških rakov, kjer bo lahko pooperativne oskrbe deležnih več bolnikov, s tem pa bodo lahko opravili tudi več posegov. Dodatno ambulanto uvajajo tudi v revmatologiji.
Vlada je letos predvidela dodatnih 1700 koronarografij, 600 operacij kolena, 500 operacij hrbtenice, 400 operacij kile pri odraslih, 200 operacij rame, 600 artroplastik kolen in dodatne posege na perifernem žilju (na arterijah). Za to so namenili slabih osem milijonov evrov, po novem pa bo zdravstvena blagajna plačala tudi vse prve preglede z osnovno diagnostiko.
