»Preveč jemo, sami sebi lažemo, premalo telovadimo, zapravljamo tudi takrat, ko nam ni ostalo nič več denarja za počitnice,« pravi Dan Ariely, profesor psihologije in vedenjske ekonomije na ameriški univerzi Duke. Klasični ekonomisti verjamejo, da ljudje sprejemamo razumne odločitve, na primer, da varčujemo za pokoj, vedenjski ekonomisti pa dokazujejo, da ne varčujemo, da pri zapravljanju nočemo videti vseh stroškov, imeti pred očmi celotne slike, da živimo za trenutek, se odločamo kratkovidno in imamo raje kratkoročne kot dolgoročne koristi. Ariely verjame, da nas lahko reši tehnologija, zato je lansko jesen postal vlagatelj in glavni ekonomski svetovalec v švedskem start-upu Qapital, ki poskuša generaciji milenijcev (rojenim med letoma 1980 in 2000), novemu globalnemu valu na trgu delovne sile, pomagati pri varčevanju.
Pametnejše upravljanje denarja
Qapital ponuja aplikacijo za pametni telefon, pri kateri si uporabnik sam določa pravila porabe, ob tem pa se del denarja avtomatsko prenese na njegov varčevalni račun. Vse deluje zelo preprosto: spletna stran Qapitala, namestitev aplikacije in nastavitev uporabnikovega varčevalnega cilja. Uporabnik določi tarčo (na primer smučanje v Dolomitih), finančni cilj (1200 evrov) in izbere fotografijo, za katero v start-upu pravijo, da je ključni dejavnik, saj uporabniku pomaga pri čustvenem vložku v svoj cilj.
Uporabnik lahko na primer določi, da bo za nakup živil namenil 300 evrov na mesec, obenem pa določi tudi proticilj: vse, kar od tega zneska ne bo porabil, gre za drug namen, recimo za nakup novega kolesa. Vnaprej lahko tudi določi znesek denarja, da bi lahko naredil načrtovano stvar, ki mu je ne uspe uresničiti. Vsakič, ko zapravi en evro za kavo, gre 30 centov dobrodelni ustanovi. S tem bo mogoče tudi začel omejevati svojo zapravljivo razvado s kavo.
Qapital je ustanovila skupina bančnikov, ki vidijo priložnost v slabih varčevalnih navadah milenijcev, za katere je služba od devetih do petih le še zgodovina. »Rojeni v Stockholmu, vzgojeni v New Yorku,« pravijo zase v Qapitalu, v katerem so svoje poslovanje v celoti prenesli v ZDA in tam marca 2014 začeli tržiti varčevalne storitve. »Oblikovati želimo uporabniško izkušnjo praktičnih, zadovoljujočih in zabavnih bančnih storitev in pomagati strankam pri varčevanju denarja za stvari, ki so zanje najpomembnejše,« pravijo. »Trudimo se za združitev najboljšega v tehnologiji, oblikovanju in inovativnem mišljenju, da bi porabnikom omogočili uresničevanje ciljev, ob tem pa tudi izboljšanje navad pri upravljanju denarja.«
Recepti za varčevanje
Qapitalova aplikacija ponuja še več, funkcijo IFTTT (If this then that – Če to, potem tudi tisto), s katero si uporabnik za cilje določi raznovrstne »sprožilce« varčevanja. Denar se avtomatsko prenese na varčevalni račun, ko na primer med rekreacijo preteče pet kilometrov ali pa ko se prijavi v svoj račun na facebooku. Povezovanje finančnega načrtovanja in varčevalnih »receptov« IFTTT z uporabnikovimi vsakodnevnimi navadami razširja storitev Qapitala v aplikacijo življenjskega sloga: uporabnik se vsakokrat, ko doseže neki cilj, nagradi z depozitom na varčevalni račun, to pa vzpostavlja povratno zanko s pozitivnim odzivom.
George Friedman, soustanovitelj in izvršni direktor Qapitala, pravi, da ciljajo na tistih 20 do 30 odstotkov zaslužka, ki ga ljudje zapravijo za bedarije, denar, za katerega se nihče ne spomni, kako ga je porabil ali pa mu je za to na koncu meseca celo vseeno. Pomembna prednost Qapitalovega modela varčevanja je pozitivni pristop k (ameriškim) milenijcem, pri katerih je pomanjkanje denarja precejšna težava. Namesto negativnega omejevanja pri oblikovanju osebnega proračuna se v mladem podjetju raje osredotočajo na cilje oziroma na varčevanje pri nakupovanju ter porabi. »Naša storitev se odmika od preračunavanja in približuje k cilju, do katerega ima porabnik čustven odnos,« pravi Friedman.
»Slaba« stran aplikacije je, da jo je za zdaj mogoče uporabljati le v ZDA. Kot »majhno podjetje z velikimi sanjami« v Qapitalu upajo, da bodo lahko delovali v več državah, vendar za to še nimajo časovnega načrta.
