Januarja 2011 sta Raaja Nemani in Aaron Firestein v snežnem viharju čakala, da jima tovornjak pripelje 2600 parov platnenih čevljev na dom v Chicagu, in ko je končno prispel, sta ugotovila, da zadeve nista dobro premislila. Bila sta brez skladišča in ekipe, ki bi raztovorila pošiljko, na pomoč so priskočili prijatelji in v treh urah so s škatlami čevljev povsem napolnili hišo.
Začetek je bil polomija
Nihče od njiju ni imel upravljalskih izkušenj z zalogami in to sploh ni bila edina polomija v vzpostavljanju njunega podjetja Bucketfeet, ki proizvaja in trži platnene čevlje, poslikane z motivi umetnikov z vsega sveta. V tej prvi pošiljki sta na primer naročila enake količine različnih številk čevljev in seveda sta najpogostejše velikosti čevljev hitro prodala, majhne in velike številke pa so ostale na prodajnih policah. »To je bilo zelo butasto,« je pozneje pripomnil Nemani. Vseeno sta se iz svojih napak dovolj naučila. V petih letih sta prodala že več kot pol milijona parov čevljev, podjetje je zbralo 16 milijonov dolarjev vlagateljskih sredstev in proizvodnjo razširilo še na nogavice. Na trg živahno pošilja nove in nove kolekcije čevljev.
Poslovna partnerja zatrjujeta, da je uspeh posledica jasnosti njunega cilja, proizvodnje čevljev, v kateri sodeluje skupnost ustvarjalnih ljudi. Doslej je poslikave za platnene čevlje bucketfeet prispevalo več kot 30.000 umetnikov iz stotih držav. Oblikovne osnutke pošiljajo slikarji, grafični oblikovalci, ilustratorji, grafitarji, ulični umetniki, tetovatorji, fotografi… »Vsakdo je dobrodošel, da se nam pridruži v našem poslanstvu povezovanja ljudi skozi umetnost,« pravijo v Bucketfeetu. Odbor v podjetju izbere oblikovne in likovne predloge, ki jih vključijo v kolekcijo, umetnik pa za uporabljeno rešitev dobi 250 dolarjev uvodnega plačila in po en dolar za vsak prodan par čevljev s svojo poslikavo. Vsak par copat je tudi opremljen z zgodbo o avtorju poslikave.
Učila sta se na googlu
Zgodba o start upu Bucketfeet se je začela pred osmimi leti v Buenos Airesu. Nemani je pustil službo v finančni ustanovi in se odpravil z nahrbtnikom na potovanje okoli sveta, Firestein pa je po končanem študiju poskušal preživeti s poslikavo športnih copat in se v argentinski prestolnici ukvarjal s prostovoljnim delom z mladostniki iz revnih četrti. Nemani je od Firesteina kupil par poslikanih allstark in odpotoval v nove kraje. Kamor koli je prišel, je s svojimi čevlji spodbudil pogovore. »Ljudje so se obregnili ob njih na povsem različnih koncih sveta, v povsem različnih kulturah,« pravi Nemani. »Vendar se nismo pogovarjali o blagovni znamki, ampak o umetniku, Aaronu, njegovih navdihih za poslikave, barve in vzorce. Umetnost je eno od področij, ki jih vsak razume, in zbližuje ljudi.«
Nemani je obudil stik s Firesteinom in mu predlagal, da bi iz poslikave športnih copat naredila pravi posel. Bila sta v zadregi, saj nihče od njiju ni imel izkušenj z industrijo, vseeno pa sta se odselila v Chicago in v start up vložila vsak po 30.000 dolarjev. Začela sta poizvedovati na googlu, hitro ugotovila, da je treba poiskati proizvodnjo zunaj ZDA, ter našla kitajskega izdelovalca Li & Fung Ltd., ki še vedno izdeluje čevlje bucketfeet iz kakovostnega platna in z mehkim gumijastim podplatom. Prvi dve leti si nista izplačevala plače, vsak dolar je šel naravnost v razvoj izdelka. Kmalu je Bucketfeet odkril Andy Dunn, ustanovitelj Bonobosa, ene najbolj inovativnih in prodajno najuspešnejših ameriških spletnih prodajaln oblačil. Ponudil jima je zajetno investicijo in distribucijo čevljev v svoji spletni trgovini. Zdaj prodajajo čevlje bucketfeet prek spleta, v več sto prodajalnah v 25 državah in v štirih samostojnih ameriških trgovinah.
»Vlagateljski denar nam omogoča, da še naprej širimo mrežo umetnikov, globalni doseg in sposobnost razvijanja drugačnih izdelkov. Ponujamo nekaj, česar ne more ponuditi nobena druga blagovna znamka,« pravi Nemani. »Z Aaronom sva odličen primer, kako lahko brez vnaprejšnjih izkušenj in povezav ustvariš nekaj velikega.«
