Po prikazanem in načinu dela sem zadovoljen, a se hkrati zavedam, da je vse skupaj velika loterija. Že en spodrsljaj nas lahko vrže iz tira, tako da bodo kvalifikacije za reprezentanco zares pravi preizkus. Na žalost mislim, da nismo absolutni favoriti. Ukrajina je zagotovo dovolj močna, da osvoji prvo mesto v skupini. Tudi presenečenja Kosova ali Bolgarije niso izključena.
Ste z izkupičkom sedmih zmag in poraza v pripravljen obdobju zadovoljni?Prve štiri ali pet tekem, ko je bila v ospredju še kondicijska priprava, je bilo v igri prisotnih kar precej oscilacij. Proti Veliki Britaniji in Makedoniji je bila predvsem obramba na dokaj zadovoljivi ravni. Lekcija Črne gore pa je morda bila pravočasna, da se vse skupaj umiri pred pravimi tekmami. Črna gora me je pozitivno presenetila, saj je igrala pametno in zadela vse. Najpomembnejši nauk te tekme je, da bodo proti Sloveniji vsi dodatno motivirani. Američan v črnogorskem dresu Derek Needham se sodeč po ogledanih posnetkih pred tem ni pretirano naprezal v obrambi, ko mu je nasproti stal Goran Dragić, pa je prestavil v osmo prestavo, dal vse od sebe in bil ključen faktor pri zmagi. Podobne stvari se bodo dogajale tudi v kvalifikacijah. Čaka nas trnova in trda pot, a vseeno prvo ali drugo mesto ne bi smelo biti pod vprašajem.
Reprezentanti so bili v preteklosti na domačih tekmah vajeni polnih dvoran in dobrega vzdušja. Utegne se zgoditi, da to pot v kvalifikacijah ne bo tako. Bi lahko bil to za igralce manjši šok?Iskreno upam, da bomo vsaj dodobra napolnili dvorani Stožice in Zlatorog, da ne bosta videti prazni. Na gostovanjih bo slika po vsej verjetnosti obrnjena in nas bo vsakokrat pričakalo peklensko vzdušje. Pripravljeni moramo biti na vse, a to zagotovo ni tako pomemben faktor in ob morebitnem negativnem scenariju ne more biti izgovor.
Kot športni direktor reprezentance ste opravili prvi pripravljalni ciklus. Je šlo vse kot po maslu?To je definitivno nekaj, kar bi lahko počel v prihodnosti. Če ne v slovenski reprezentanci, pa na klubski ravni. Tovrstno delo mi precej bolj leži kot recimo poklic trenerja. Tudi v vlogi tretjega pomočnika oziroma trenerja za visoke igralce sem užival in z veseljem pomagal. Prijetna izkušnja, iz katere sem se veliko naučil in dobil drugačen pogled na košarko. Predvsem priprave so bile sedaj lažje, saj fizično nisem sodeloval. Ni bilo več skakanja, pretepanja in znojenja.
Do kdaj imate s KZS podpisano pogodbo?Za zdaj do konca leta.
Ste že kaj načeli pogovore o nadaljevanju sodelovanja?Še ne. Veliko bo odvisno od tega, ali bomo v kvalifikacijah uspešni ali ne.
Dejali ste, da ste uživali tudi pri pomaganju na parketu. Ob imenovanju na funkcijo športnega direktorja ste napovedali, da se bolj vidite kot človek iz ozadja. Kako to, da ste si premislili?Prepustil sem se toku dogodkov. Pri vsem skupaj je bila ključna želja selektorja Kokoškova, ki me je že samo zaradi pojave videl na klopi. Dejal mi je, da moram biti ob njem, saj me bo v teoriji v prihodnosti morda kdaj vseeno zanimalo delo trenerja ali pomočnika trenerja. Uvidel sem, da ima prav.
Sta se s Kokoškovom dobro ujela?Ima popolnoma drugačen način gledanja na košarko. Ali če rečem drugače – prinesel je notranji vpogled v ligo NBA, kar nam gre na roko, saj imamo hitre in agresivne igralce, ki letijo po igrišču. Ob spremljanju Igorjevega razmišljanja in postavljanja zadev zares uživam.
