Nekdanjemu slovenskemu predsedniku Danilu Türku je v tretjem krogu poskusnega glasovanja o novem generalnem sekretarju ZN petnajsterica članov varnostnega sveta Združenih narodov namenila le pet glasov podpore, šest mu jih je kandidaturo odsvetovalo, štirje pa so bili do nje neopredeljeni. Najbolje se je odrezal Portugalec Antonio Guterres, ki je v prvem krogu prejel podporo ducata članic, v tokratnem pa ohranil podporo enajstih iz drugega kroga.
Prihodnjič bo razvidna volja stalnih članic
Po umiku Hrvatice Vesne Pusić in Črnogorca Igorja Lukšića je pred včerajšnjim tretjim poskusnim glasovanjem ostalo v igri še deset kandidatov. Tudi tokrat so jim članice varnostnega sveta pripisale k imenu, ali jim kandidaturo priporočajo oziroma odsvetujejo ali pa o njej nimajo mnenja. Ta postopek naj bi pripomogel, da kandidati sami ocenijo, ali se jim še splača vztrajati ali ne, že v naslednjem krogu v septembru pa bo iz glasovanja razvidna volja stalnih članic varnostnega sveta.
Brez njihove podpore nihče ne more priti na čelo svetovne organizacije, sicer pa so za sklepno glasovanje v generalni skupščini kandidatu poleg petih glasov stalnih članic (ZDA, Rusije, Velike Britanije, Francije in Kitajske) potrebni še najmanj štirje glasovi preostalih desetih nestalnih članic VS z dveletnim mandatom. Ker mora biti novi generalni sekretar ZN izvoljen do konca letošnjega leta, bodo o tem odločali Angola, Egipt, Japonska, Malezija, Nova Zelandija, Senegal, Španija, Ukrajina, Urugvaj in Venezuela.
Zaradi tajnosti glasovanja ni znano, kako so se posamezne članice VS odločale v dosedanjih treh krogih, v primerjavi z drugim krogom pa bodeta v oči Türkovo nadaljnje nazadovanje in izdatna podpora v začetku avgusta že skoraj odpisanemu Slovaku Miroslavu Lajčaku, ki je v ponedeljek z devetimi glasovi za postal drugi najmočnejši kandidat, medtem ko sta ga v začetku tega meseca podprli le dve članici. Danilo Türk, ki je dobil v prvem krogu le glas manj od vseskozi vodilnega Guterresa, je s sedmimi v drugem krogu pristal na četrtem mestu, zdaj pa sta od deseterice za njim zaostali samo Christiana Figueres iz Kostarike in Natalia Gherman iz Moldavije s po dvema podpornima glasovoma. Za Lajčakom so se sicer zvrstili Srb Vuk Jeremić in Bolgarka Irina Bokova s po sedmimi glasovi podpore, petimi proti in tremi neodločenimi, do Türka pa so se zvrstili še Argentinka Susanna Malcorra s sedmimi glasovi podpore, sedmimi negativnimi in enim neodločenim, Makedonec Srgjan Kerim s šestimi glasovi podpore, sedmimi proti in dvema neodločenima ter Novozelandka Helen Clark s šestimi glasovi podpore, osmimi proti in enim neodločenim.
Danilo Türk po tretjem krogu poskusnih glasovanj še naprej računa na uspeh. »Verjamem, da je moja kandidatura kredibilna in ima dobre možnosti, da bo tudi uspešna,« je zapisal v sporočilu za javnost in dodal da je tudi ta krog indikativnih glasovanj ponovno pokazal njihov taktični značaj, o katerem pričajo nekateri premiki na neformalni lestvici vseh treh glasovanj in ki so v določeni meri povezani z intenzivnostjo potovanj nekaterih kandidatov v državah članicah varnostnega sveta. Türk je ob tem je ocenil, da je še prezgodaj za konkretnejše ocene. »Pomembno pa je razumeti, da v tem času še niso vidni glasovi stalnih članic VS, ki imajo veto. Kasnejša glasovanja, ki bodo potekala v oktobru, bodo pokazala, kakšno podporo uživajo kandidati pri njih. Do takrat pa so indikativna glasovanja tudi preizkus trdnosti kandidatur,« je dodal.
Tudi zunanji minister Karl Erjavec še naprej podpira Türkovo kandidaturo. Zanj naj bi bil odločilen zadnji formalni krog, na novinarski konferenci v Ljubljani pa je včeraj med drugim dejal, da je šlo do sedaj za neformalna glasovanja. »Temu glasovanju ne bi dajal posebne teže. Vemo, da je bilo prvo glasovanje zelo dobro, celo odlično, in nobenega razloga ni, da morda zadnje glasovanje, uradno, ne bi bilo zelo ugodno za Danila Türka,« je dejal Erjavec.
Kosovski protesti proti Jeremiću
Pred ponedeljkovim glasovanjem so prišla s Kosova opozorila zaradi kandidature nekdanjega srbskega zunanjega ministra Vuka Jeremića. Protestniki v Prištini so ga v soboto poimenovali za največjega protialbanskega politika in dodali, da bo kandidatura njihove še ne do konca priznane države za članstvo v Združenih narodih v primeru Jeremićeve izvolitve blokirana za naslednjih deset let.
Jeremič je kot zunanji minister v letih od 2007 do 2012 po kosovski deklaraciji o neodvisnosti februarja 2008 vodil kampanjo proti mednarodnemu priznanju Kosova in pri tem po trditvah protestnikov, ki jih podpirajo vse kosovske stranke, obiskal več kot 100 držav in se kot predsedujoči generalni skupščini ZN od septembra 2012 do septembra 2013 srečal z 90 odstotki zunanjih ministrov po svetu.
V drugem krogu glasovanja se je Jeremić nekoliko presenetljivo uvrstil na drugo mesto z osmimi glasovi podpore in tremi nevtralnimi glasovi, štiri države pa so mu kandidaturo odsvetovale. Že drugi krog je pokazal, da sta izgubila veljavo dva kriterija, ki sta se pred začetkom izbire generalnega sekretarja po novih pravilih z večjo preglednostjo v javnosti. Očitno je namreč postalo, da bo treba na prvo žensko sekretarko še počakati pa tudi da stava na kandidata iz tako imenovane skupine Vzhodna Evropa, ki še ni dala prvega človeka ZN, ni zanesljiva.
