Varnostni svet Združenih narodov bo danes opravil drugo neformalno glasovanje o enajstih kandidatih za generalnega sekretarja Združenih narodov. Doslej jih je bilo dvanajst, toda danes je od kandidature kot prva odstopila nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.
»Nimam realnih možnosti«
Pusićeva je v pismu hrvaški javnosti zapisala, da je po prvem krogu glasovanja »postalo jasno, da bodo izbirali novega generalnega sekretarja med osebami, ki delajo ali so delale v Združenih narodih«. Pusićeva pa takšnih izkušenj nima. »Čeprav bo v varnostnem svetu še nekaj krogov neformalnega glasovanja, preden bodo kandidata predlagali generalni skupščini OZN, po tem prvem krogu ocenjujem, da možnosti za mojo izvolitev niso realne,« je zapisala Pusićeva, ki se je v prvem krogu odrezala najslabše od vseh, saj se je enajst od petnajstih članic varnostnega sveta izreklo negativno o nadaljevanju njene kandidature.
Pusićevo je za kandidatko predlagala levosredinska vlada Zorana Milanovića, njena desnosredinska naslednica pa ji ni dala podpore, z izjemo nestrankarskega premierja Tihomirja Oreškovića.
V prvem krogu glasovanja pred dvema tednoma so največ podpore v petnajstčlanskem varnostnem svetu res dobili kandidati z izkušnjami v OZN. Največjo je dobil nekdanji portugalski premier in nekdanji visoki komisar OZN za begunce Antonio Guterres (dvanajst glasov spodbude, trije nevtralni), drugo največjo je dobil nekdanji slovenski predsednik in nekdanji pomočnik generalnega sekretarja OZN Danilo Türk (enajst glasov spodbude, dva nevtralna, dva negativna), tretjo največjo pa vodja OZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), Bolgarka Irina Bokova (devet glasov spodbude, dva nevtralna, štiri negativni).
Drugi krog še ne bo odločilen
Guterres je sicer presenetljivi zmagovalec glede na to, da se ob izbiri naslednika Južnokorejca Ban Ki Moona izpostavlja, da bi na čelo svetovne organizacije veljalo prvič izbrati žensko in da naj bi bil novi šef OZN iz skupine vzhodnoevropskih držav. Predstavnik Angole v varnostnem svetu Ismail Gaspar Martins je sicer dejal, da se bo bolj jasna slika ustvarila šele po tretjem ali četrtem krogu glasovanja, tudi ruski predstavnik Vitalij Čurkin pravi, da po današnjem drugem krogu še ne bo nič odločeno. Poslavljajoči se generalni sekretar je bil leta 2006 izbran po štirih krogih glasovanja. V prvih treh je dobil en glas proti.
Glasovanja so sicer tajna, celo uslužbenci varnostnega sveta morajo takrat iz sobe. Veleposlanik Malezije Ramlan Bin Ibrahim, ki ta mesec predseduje varnostnemu svetu, je izrazil upanje, da rezultati današnjega drugega kroga glasovanja ne bodo pricurljali v javnost, kot so po prvem krogu. »Pravil bi se morali držati, saj so podatki o glasovanju za nekatere kandidate lahko občutljivi,« je dejal. Vendar je curljanje teh podatkov ustaljena praksa, tudi pred desetimi leti so po vsakem krogu glasovanja takoj prišli v javnost.
