Med enostavne in razmeroma hitro pripravljene jedi, pri katerih ni treba obirati kosti ali se ubadati s kakšnim podobnim ločevanjem odpadkov na krožniku, spada tudi mehiška tortilja. V trgovini si priskrbimo pšenične tortilje, ki jih lahko iz moke, maščobe, vode in soli podobno kot palačinke spečemo tudi sami (glej recept). Nadevamo jih s popečenim fižolom, zelenjavo in popečenimi koščki mesa, zvijemo – in hiter obrok je gotov! Enostavnost burrita, kakor se v izvirniku imenuje ta mehiška specialiteta, pride prav takrat, ko nimamo časa prav dolgo postopati po kuhinji. V resnici gre za nekakšno obliko sendviča, ki ga lahko zaužijemo vročega ali hladnega. Nadev lahko seveda prilagodimo po svoje, dodamo listnato solato in zelenjavo, gobe, papriko, čili in kar še najdemo na vrtu. Burrito po mehiško pomeni osliček, zvitek iz tortilje pa je takšno ime dobil domnevno zato, ker naj bi jih neki Mehičan, ki si je to hitro prehrano izmislil v času mehiške revolucije, tovoril z oslom in prodajal po ulicah. V mehiških restavracijah strežejo enchilade, različico burrita na krožniku, prelito s pikantno paradižnikovo omako in posuto z ribanim sirom, ki se zaradi vročine stopi, kar je okusna, a nasitna jed.