Z gaspačem nad vročino

Pozabimo torej na štedilnik, poleti je naš prijatelj hladilnik! Kar nekaj ljudstev po svetu živi pod še bolj žgočim soncem kot mi in mednje spadajo Španci. Na jugu Španije leži Andaluzija in tamkajšnji prebivalci že dolga stoletja vedo, kako se upreti vročini. Iz paradižnika, kumar, paprike, starega kruha in še česa pripravijo hladno juho, ki ji pravijo gaspačo (gazpacho). Ime po nekaterih virih izvira iz latinske besede caspa, kar pomeni toliko kot ostanki.

Pri gaspaču ne gre za ostanke kot takšne, ampak bolj za stvari, ki jih poleti najdemo v hladilniku ali shrambi. Pisni dokazi iz 12. stoletja pričajo, da so gaspačo že od nekdaj pripravljali v Manči, rojstnem kraju slavnega Cervantesovega Don Kihota. Ampak velikemu knjižnemu junaku ga je oproda Sančo Pansa pripravljal po nekoliko drugačnem, morda izvirnem receptu, ki je vključeval še zajčje meso in gobe. A debatirati o izvirnem receptu za gaspačo je nekako tako, kot bi se stare gospodinje prerekale o edinem pravem receptu za praženi krompir. Ali še huje – kot bi se balkanski narodi sporekli o izvirnem in edinem pravem receptu za čevapčiče. Da bi takšni bésedi neizogibno sledila vsaj desetletna vojna, ni treba posebej poudarjati. Vsaka španska pokrajina namreč pozna svoj način priprave, prvotni pastirski recept pa naj bi vseboval celo samo kruh, vodo, kis, olje in sol.

Če bi želeli gaspačo pripraviti po skrajno tradicionalnih receptih, seveda ne moremo računati na električni sekljalnik, temveč bi morali sestavine stolči v možnarju, kakor so to počeli nekoč. Kot prilogo k tej preprosti pastirski juhi lahko uporabimo marsikaj, denimo popečene ribje filete, premazane z olivno tapenado. Ali kaj bolj vsakdanjega, denimo na žaru popečeno kokošje ali katero koli drugo meso. Če ga je Don Kihot lahko jedel z zajcem (Sančo Pansa je od plahe živalce verjetno dobil le kosti), si ga lahko vi privoščite denimo s fino uležanim in na hitro popečenim biftekom. Ampak v tem primeru je v igri ogenj, temu pa se želimo v pretirani vročini izogniti, razen če žar stoji v hladni senčici. Sicer pa obstaja tudi hladno meso, brez toplotne obdelave. Tatarski biftek ali celo bakalar na rezini dobrega hrustljavega kruha bosta gaspaču prav prijetna druščina. Španci si s tem ne razbijajo glave in za to imenitno jed preprostih ljudi uporabijo, kar pač trenutno ponujata shramba in vrt.

Tokratni recept za paradižnikov gaspačo je precej tradicionalen, vsebuje pa tudi zanimivo prilogo. Prav tako zanimiv je gaspačo iz na žaru popečene zelenjave, ki jo prav tako zmeljemo in ohladimo kakor klasično različico. Obstaja pa tudi zelena različica, ki jo zmeljemo iz zelenih jabolk, mlade čebule z zelenjem vred, kumar, česna, peteršilja, avokada, oljčnega olja in vinskega kisa, dobro ohlajeno pa postrežemo s popraženimi narezanimi mandlji in popečenim