Osem mesecev politične blokade v Španiji je zavrlo številne investicijske projekte z javnim denarjem, med njimi v cestno in železniško infrastrukturo, izostala pa so tudi nekatera imenovanja v vladni pristojnosti, med njimi tudi na izpraznjena veleposlaniška mesta. Tudi po ponovljenih volitvah v juniju se razmerja med nekompatibilnimi tamkajšnjimi strankami niso bistveno spremenila, ponovna relativna zmaga ljudske stranke pa začasnemu premierju Marianu Rajoyu znova ni prinesla dovolj glasov za oblikovanje večinske koalicije s sredinskimi Ciudadanos (državljani), ki so znova pristali na četrtem mestu.
Z minimalnimi možnostmi za morebitno manjšinsko vlado sta omenjeni stranki v nedeljo podpisali koalicijski sporazum, poimenovan 150 dogovorov za izboljšanje Španije, s katerim jutri v parlamentu najverjetneje ne bodo dobili podpore za oblikovanje vlade, lahko pa računajo na petkovo ponovno glasovanje, ko ne potrebujejo podpore večine poslancev, ampak zgolj večine glasujočih. V ta namen se je Rajoy včeraj že sestal z vodjo španskih socialistov Pedrom Sanchezom, ki ga skuša prepričati, da bi svoje nasprotovanje ponovni vladi ljudske stranke omilil in zagotovil, da se njihovi poslanci v petkovem glasovanju vzdržijo in tako omogočijo oblikovanje manjšinske vlade. Socialisti so po volitvah zatrjevali, da bodo z glasovanjem proti podobno kot že po decembrskih volitvah onemogočili Rajoyu ponovni premierski mandat. A če so spomladi še lahko računali, da bodo na ponovljenih volitvah dosegli boljši rezultat, so julija doživeli bridko uro resnice, saj so po decembrskih dvajsetih izgubili še pet poslancev, medtem ko se je ljudska stranka po velikem decembrskem padcu vendarle nekoliko okrepila s povrnjenimi štirinajstimi poslanci.
Rajoyu manjka šest glasov
Na sredinem glasovanju Rajoy potrebuje 176 glasov, s podporo poslanca koalicije Kanarskih otokov pa naj bi jih imel zagotovljenih samo 170. Socialisti ga skupaj s Podemosom in levičarskimi katalonskimi republikanci s skupno 165 glasovi na petkovem glasovanju, ko je potrebna navadna večina, ne morejo ustaviti, lahko pa to storijo s pomočjo osmih poslancev še ene katalonske oziroma desetih poslancev preostalih dveh baskovskih strank v 350-članskem parlamentu.
Opozicijski socialisti se po mnenju španskih političnih analitikov najbrž ne bodo odločili za podporo Rajoyevi vladi z vzdržanimi glasovi, ampak bodo glasovali proti. Povod za to naj bi bile tudi septembrske lokalne volitve v Baskiji, kjer bi jim tiha podpora ljudski stranki odtegnila glasove. V prid nadaljnjemu političnemu prerivanju med glavnima španskima strankama govori tudi dejstvo, da politična blokada mimo dejavnosti, ki so povezane z javnimi naložbami, ni pustila sledi na razmere v siceršnjem gospodarstvu. Španska ekonomija po globoki krizi na začetku tega desetletja vidno okreva in bo letos po napovedih dosegla 2,9-odstotno rast, eno najvišjih v območju evra. Miguel Cardoso, ekonomist bančnega konzorcija BBVA, ki optimistično napoveduje, da bo ta celo 3,1-odstotna, pa vendarle navaja, da bi bila brez vladne krize še višja, kar 3,5-odstotna.
Izpad javne porabe zaradi začasne vlade je najbolj prizadel gradbeno dejavnost, ki v letošnjem letu doživlja 0,7-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem lani, združenje Seopan, ki predstavlja gradbena podjetja, kakršni sta ACS in OHL, pa navaja, da so javna naročila v gradbeništvu v prvem poletju letos upadla tudi za polovico. Mimo gospodarstva vladna kriza vpliva tudi na nekatera pomembna imenovanja.
Po navedbah zunanjega ministrstva zaradi odhoda ozirom smrti ostajajo brez veleposlanikov španska diplomatska predstavništva v Indiji, Belgiji in na Jamajki, veleposlanika v Rusiji in Italiji pa podaljšujeta službovanje prek roka za upokojitev. Če Rajoyu tudi v petek ne bo uspelo, bo začel teči dvomesečni rok za drugačno oblikovanj vlade, za njim pa avtomatično nove volitve. de
