Ponedeljkov kaos na vseh (redkih) nezaprtih mestnih cestah in ulicah tako sploh ni bil nekaj nepričakovanega. Za tistega, ki je seveda vedel, da bo (je) Dunajska zaprta. Vsi drugi so gledali v stoječo kolono pred seboj kot tele v nova vrata. Pravi preskus jeklenosti živcev je bila tako vožnja Gorenjcev po Celovški cesti, ki se je zavoljo zapor na obvoznici in še bolj zavoljo zaprte Dunajske spremenila v ogromno parkirišče trgovca z rabljenimi avtomobili. Da voznikom včeraj zjutraj res ni bilo čisto nič jasno, dokazuje največja gneča na križišču, kjer se levo zavije na obvoznico. Ta uvoz je bil namreč zaprt. In iskanje »daljšnic« po vzporednih ulicah, kar se je zelo hitro izkazalo za čisto traparijo, saj so to počeli vsi in je bila gneča morda samo še hujša, če je to sploh bilo mogoče.
Na Magistratu bodo zdaj našli tisoč in en izgovor in pojasnilo, zakaj je pač treba obnavljati ceste in zakaj je pač ob tem kakšno treba tudi zapreti. Saj vozniki vse to razumemo in sprejemamo. A nekaj je moralo iti zelo narobe, da so Dunajsko na vrat na nos zaprli štiri dni pred začetkom novega šolskega leta. V celoti zaprli! Če so projektanti obnove vedeli, da bo treba cesto za nekaj dni zapreti, je šlo za slabo tempiranje. Da ne rečemo katastrofalno. Dopuščamo tudi možnost, da jih je pri gradnji nekaj presenetilo in je bila celotna zapora ceste nepričakovana. V tem primeru so pač slabo vse skupaj načrtovali že na začetku.
In potem pridemo na tisti zgoraj opisani čuden smisel za humor in prepričevanje ljudi, naj sedejo na kolo. Mene so prepričali. V službo se iz okolice Kranja običajno vozim slabih štirideset minut. Včeraj sem se uro in petnajst minut. Samo po Celovški (in vmes malo po stoječi Vodnikovi) je vožnja trajala štirideset minut. Prejšnji teden sem se v službo pripeljal s kolesom. Po Sorškem polju do Godešiča prek Sore in potem proti Medvodam, skozi Medno do Šentvida in po kolesarski poti ob Celovški vse do središča mesta. Trideset kilometrov, dobra ura vožnje. Se pravi manj kot včeraj.
Ker – ali je sploh še kakšna druga možnost? Nekajdnevna zapora Dunajske ceste in ves kaos, ki ga je povzročila, sta namreč čisto zares morda priložnost za razmislek o širši strategiji mobilnosti v prestolnici in okoli nje. Vlak? Že mogoče, če... Teh čejev je cel kup. Kar nekaj jih poznajo dijaki in drugi dnevni migranti, ki se bodo v četrtek kot psi borili za prosto stojišče na vlaku na železniški postaj v Škofji Loki. Avtobus? Že mogoče, ampak ta se vozi po istih cestah kot avtomobili, se pravi stoji in ima zamudo (včeraj uradno do 40 minut). P + R? Glej obrazložitev pri avtobusih in dodaj kolo v prtljažniku. Da, in tako pridemo do končne potrditve osnovne, priznamo, z malce cinizma postavljene teze. Uporabljati je treba začeti kolo. Če ne gre zlepa, bo šlo pa zgrda, kajne, dragi župan? Danes grem v službo s kolesom.
