Že 15 let Slovenija oktobra izve, kdo je zlata gazela Slovenije. Izbor, ki mu je javnost nadela ime »poslovni oskar«, Dnevnik začne maja, ko analitiki Bisnode pripravijo lestvico in finančne podatke o 100 najhitreje rastočih podjetjih v šestih slovenskih regijah.
V začetku oktobra svet Gazela izmed šestih finalistov, zmagovalcev vsake regije, izbere, katero je najboljše med najhitreje rastočimi podjetji leta in ga proglasijo za zlato gazelo. Vsako leto izbor prinese tudi razvoj in novosti. Letos je to povezovanje z mladimi in vključitev študentov v raziskovanje gazel.
Raziskava 100 regijskih podjetij
Na regijsko lestvico se uvrstijo podjetja z vsaj petimi zaposlenimi in 220.500 evri čistih prihodkov od prodaje, ki so v zadnjih petih letih dosegla najvišjo rast prihodkov iz prodaje ter poslujejo z dobičkom.
Raziskovanje posameznih podjetij oblikuje nabor potencialnih kandidatov za regijsko gazelo. Med kriteriji poleg velikosti podjetja (vsaj 15 zaposlenih) raziskujemo predvsem finančne podatke, boniteto podjetja in indeks rasti zaposlenih. Uporabljamo tudi sodoben, celovit kazalnik BSX (Bisnode Success Index), ki uspešnost podjetja meri z vidika lastnika (dobiček), zaposlenih (plače), države (davki) in menedžmenta (učinkovitost). Med možne kandidate se praviloma uvrsti od 10 do 12 podjetij na regijo.
»Kako smo počaščeni, da je naš trud in rezultati prepoznan,« so direktorji in ustanovitelji praviloma veseli, ko jih Dnevnik obvesti o uvrstitvi. Nekatera med njimi imajo tudi zadržek: »Ne vemo, ali se je dobro izpostavljati.« Pojasnimo jim, da okolje in mladi potrebujejo zglede in prek njih optimizem. Da vsaka dobra zgodba pomaga k ustvarjanju zaupanja: »Da se! Tudi jaz sem lahko gazela.« Ali pa bo mlad talent našel svojo vlogo v podjetju, ki je gazela. Predvsem pa uvrstitev med gazele veliko pomeni zaposlenim: je priznanje tudi njim, za njihov prispevek k rasti in uspehu. Po pogovorih s podjetji se v izbor uvrsti od tri do pet podjetij v vsaki od šestih regij.
Vključitev študentov
Z intervjuji z lastniki in direktorji gazel, ki jih izvajajo člani metodološke komisije in njihovi sodelavci, letos pa so se vključili tudi študenti ljubljanske ekonomske fakultete, raziskujemo podjetniško zgodbo, poslovni model in trajnostno naravnanost kandidatov.
Zanimajo nas razvoj, inoviranje, mednarodna usmerjenost, koncentracija kupcev in dobaviteljev, trženjska naravnanost, komunikacija in odnos do zaposlenih. Intervjuji odkrivajo izjemne podjetniške zgodbe, izvirne poslovne pristope, ki pomagajo razumeti, zakaj so nekatera podjetja uspešna in rastejo, druga pa ne. Gazele so gejzir učenja o trajnostni rasti – mladi poročajo, da od njih dobijo navdih za svojo diplomo, poklicni razvoj in ideje.
Na podlagi namizne raziskave, izvedenih intervjujev in bonitetnega poročila metodološka komisija v razpravi odloči, katera tri podjetja v regiji postanejo nominiranci za priznanje. Razprava temelji na utemeljevanju, izmenjavi razlogov, predvsem pa tudi prepoznavanju izjemnosti in vrlin vsakega od sodelujočih kandidatov. Izmed treh nominirancev komisija določi regijskega zmagovalca, ki s tem postane tudi finalist za najvišje priznanje zlata gazela leta, ki ga oktobra izmed šestih regijskih finalistov izbere svet Gazela.
Raziskovanje metodološke komisije prinese tudi predloge za priznanje gazela z najvišjim družbenim odtisom. Decembra ga v sodelovanju z Dnevnikom v projektu Reinovator podeljuje Zavod Viva.
