Res je. Ob koncu poletja smo običajno pilili formo v klubskih dresih, zdaj pa imamo pred seboj povsem drugačno nalogo. Glave imamo sveže, pri fantih ne opazim nasičenosti s hokejem, kar bo v Minsku velika slovenska prednost. Zavedamo se, kaj nas čaka v Belorusiji. Cilj je jasen. Ne bojim se, da turnirja ne bi odigrali na visoki ravni.
Bo zgolj ponedeljkova prijateljska tekma proti Italiji dovolj za pripravo?Da. Mi smo še vedno Balkanci, zato bomo znali iz te tekme iztržiti največ. Imamo svežino, ki jo moramo zadržati do Minska. Manj je treningov in tekem, bolje se počutimo. V Minsku bomo krenili na prvo mesto, ki prinaša olimpijski nastop. Prihajajoče tekmovanje bo bistveno drugačno od spomladanskega svetovnega prvenstva skupine A, ko se bomo v Parizu borili za obstanek med najboljšimi. V Belorusiji bomo igrali v popolni postavi. Zavedamo se, česa smo sposobni. Tekmece poznamo dovolj dobro, mi pa moramo odigrati po najboljših močeh in sproščeno, saj nismo pod pritiskom. Bomo pa potrebovali nekaj športne sreče.
Pripravljenost je zadovoljiva?Je. Ne morem govoriti v imenu vsakega posameznika, svojo formo pa lahko ocenim za visoko. Čeprav nimam kluba, v tem mesecu kvalitetno treniram z Jesenicami.
Kako to, da še nimate kluba?Trenutna situacija ne poteka ravno po mojih željah. Resda imam nekaj ponudb, a s potencialnimi delodajalci ne najdemo skupnega jezika. Ocenjujem, da imam še vedno nekaj manevrskega prostora, zato upam, da se bo obrnilo v moj prid. V tem trenutku si s klubskim statusom vendarle ne belim glave. V mojih mislih je le turnir v Minsku. Selektor Zupančič bo določil, kdo bo branil. Konkurenca je velika, a smo vsi trije vratarji že dokazali, da lahko igramo na tako velikih tekmah.
Kakšne so vaše želje glede kluba?Ker čas beži, obstaja možnost, da se na koncu ne bo izšlo optimalno. Vsekakor pa bi rad nastopal v dobro organiziranem klubu, ki igra v kakovostni ligi. Če tekmovanje ne bi bilo na dovolj visoki ravni, bi težko našel motivacijo. Bojim se, da v tem primeru ne bi mogel pokazati vsega, kar znam. Zagotovo pa bi rad obdržal visoko raven branjenja še nekaj let.
Kako resna je bila Olimpija, s katero ste bili prejšnji mesec v stiku?Jaz sem šel v pogajanja resno, nekoliko manj se je izkazala Olimpija s sestavo moštva. Najbolj me je zanimalo, kakšen igralski kader bodo sestavili v Ljubljani. Če nisi konkurenčen, tudi denar ne odigra bistvene vloge. Z enim očesom opazujem dogajanje v Tivoliju in ugotavljam, da imajo še vedno velike težave. Mučno je igrati v moštvu, ki je obsojeno na zadnje mesto. Ni človeka, ki bi v takšnem okolju psihično zdržal vso sezono brez pretresov.
Kaj pa Jesenice? Alpska liga bržčas ni tako močna, da bi vsa premamila.Ravno o tem sem govoril malo prej. Jeseničani so resda napravili korak naprej, a še vedno niso dosegli ravni, ki bi si jo želel. Če bodo Jesenice resnično moja zadnja možnost, bom razmislil tudi o igranju v Podmežakli.
Kaj pa reprezentančne ambicije? So olimpijske igre v Pjongčangu vaša največja želja v nacionalni selekciji?Tako je. V Pjongčangu bom odigral svoje zadnje olimpijske igre. (Smeh.) Turnir v Minsku bi povrhu lahko pomagal razrešiti moj klubski status. Z dobrimi predstavami v Belorusiji bi si podaljšal kariero, za slovenski hokej pa bi bil vnovičen preboj na olimpijske igre izrednega pomena. Verjemite mi, da smo prav vsi osredotočeni na dosego cilja. Znova bi radi dokazali, da spadamo v krog dvanajstih olimpijskih reprezentanc. Imamo dovolj kakovosti, da lahko konkuriramo vsem trem tekmecem, ki nas čakajo v Minsku.
