Hokejska zveza Slovenije (HZS), ki jo od leta 2010 že v drugem mandatu vodi Matjaž Rakovec, bo na današnji redni skupščini potegnila črto pod koledarsko leto 2015. Člani se bodo seznanili s poročili vseh organov zveze, med najzanimivejšimi točkami dnevnega reda pa je znova potrditev rebalansa finančnega načrta za tekoče leto. Hokejska zveza je proračun za 2016 potrdila že oktobra lani, zdajšnji popravki pa kažejo na precejšnje zmanjšanje sredstev tako na odhodkovni kot prihodkovni strani.
Načrtovani prihodki se bodo v primerjavi s prvotnimi načrti zveze zmanjšali za več kot pol milijona evrov. Sponzorskih sredstev je le še za 600.000 evrov, manj denarja bo zveza prejela tudi z naslova Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in Mednarodne hokejske zveze (IIHF). Če je HZS lani načrtovala skoraj 200.000 evrov dotacij ministrstva za šport, je številka zdaj za več kot 50.000 evrov nižja. Če so bili prihodki zveze še pred dvema letoma dobrih 1,3 milijona evrov, bodo po sedanjih predvidevanjih padli za 100.000 evrov, končna številka pa bo glede na prakso iz prejšnjih letih najverjetneje še nižja. Tudi lani je HZS namreč načrtovala 1,25 milijona evrov prihodkov, končni izid pa se je ustavil pri 1,12 milijona evrov.
Hokejska zveza je še vedno v rdečih številkah. Njen društveni sklad je obremenjen za dobrih 931.000 evrov, dobiček v letu 2015 pa je znašal slabih 23.000 evrov, kar je več kot dvakrat manj kot leto prej. Za letošnje koledarsko leto hokejska zveza sicer načrtuje presežek prihodkov nad odhodki v višini 200.000 evrov, zaradi česar namerava občutno oklestiti stroške predvsem pri vseh reprezentančnih selekcijah. Varčevanje bodo občutili tudi v članski izbrani vrsti, ki bo avgusta začela priprave na kvalifikacijski turnir za nastop na olimpijskih igrah. Zveza bo za nastanitev igralcev in njihovo prehrano v tem letu porabila 60.000 evrov, kar je za tretjino manj od prvotnega načrta. Za zavarovanje hokejistov bo namenila 8000 evrov, kar je 22.000 evrov manj kot lani. Za dnevnice in premije hokejistov ter vodstva članske reprezentance brez dodatnih nagrad predvidevajo 350.000 evrov.
Stroški dela za sodelavce v pisarni in zunanje sodelavce na letni ravni ostajajo v višini okoli 80.000 evrov, kar je malenkost manj kot lani. Bo pa hokejska zveza za organizacijo dogodkov namenila 130.000 evrov, še lani oktobra pa je načrtovala skoraj trikrat višji strošek. Za promocijo in obveznosti do sponzorjev bo namenila 10.000 evrov, popolnoma nič pa ne bo vložila za razvoj hokeja. Za primerjavo – v lanskem rebalansu proračuna je za razvoj panoge predvidevala 60.000 evrov. Skupni odhodki zveze za leto 2016 so tako ocenjeni na dober milijon evrov, kar je glede na dve zahtevni akciji članske reprezentance razmeroma malo.
Poročila različnih organov zveze tako kot običajno kažejo na pomanjkanje samokritičnosti, saj večina svoje delo ocenjuje kot zadovoljivo. Nadzorni odbor je izpostavil le, da bo »morala HZS več vlagati v strokovno izobraževanje trenerskega kadra, ki večinoma ne sledi trendom razvoja hokeja v svetu«. Dejstvo ostaja, da je v minuli sezoni le članska reprezentanca izpolnila tekmovalni cilj z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo elitnega razreda, medtem ko sta selekciji do 18 in 20 let zaostali za pričakovanji. Med obsežnim gradivom velja opozoriti še na opazko sodniške organizacije. Njen predsednik Viki Trilar je zapisal, da ga moti, da nekateri klubi ravnajo samovoljno, spomnil pa je na »neutemeljeno zavračanje računov, rok plačil in izvršbo kluba dolžnika«. Sodniki za opravljeno delo niso prejeli plač od januarja letos.
