Medtem ko bo moški superpokal doživel že deveto izvedbo, bo ženski šele tretjo. Lovoriko iz minule sezone branijo igralci Celja (premagali so Gorenje z 29:27) in igralke Krima (boljše od Žalca z 42:29), pri čemer imajo pivovarji v vitrinah štiri superpokale, krimovke pa dva. Lanski tekmi sta potekali v peklenski vročini, glede na vremensko napoved pa se podobno obeta tudi danes, zato sicer pripravljeni načrt B (v primeru slabega vremena igranje v dvorani Bonifika v Kopru namesto na umetni podlagi v Portorožu) ne bo potreben.

Prvo polovico uvodnega dejanja nove sezone bo predstavljal obračun med aktualnimi slovenskimi prvakinjami iz Zagorja in podprvakinjami iz Ljubljane. »Zadnji meseci so bili za naš klub turbulentni, saj smo izgubili veliko igralk, finančno stanje pa je bilo zelo slabo. Od superpokalne tekme ne pričakujemo nič posebnega, kajti poleg prej naštetih stvari imamo mlado in dokaj neizkušeno ekipo, v kateri je več kot polovica mladink, za katere bo to prva uradna tekma med članicami,« priznava trener Zagorja Bojan Voglar. Prav nasprotno je v Krimu, ki se spet igralsko krepi, trener Uroš Bregar pa meni: »Zagorje je v minuli sezoni pokazalo Krimu, kako močno je. In videli ste, kaj se je na koncu zgodilo, ko je postalo prvak. Pred današnjo tekmo nas že vsi vidijo kot zmagovalce, a bo to treba potrditi na igrišču. Spoštujemo Zagorje, a bomo naredili vse, da ubranimo lovoriko.«

V boju za peto superpokalno lovoriko je celjski trener Branko Tamše četverico reprezentantov z OI v Riu (Blaž Janc, Vid Poteko, Miha Zarabec, Urban Lesjak) dočakal šele v torek in jih takoj vključil v proces treninga. »Že dan po prihodu v Celje so trenirali na polno, glede njihovega nastopa v Portorožu pa sem v dvomih. Na igrišču bodo, a vprašanje je, kakšna bo njihova minutaža,« pravi Branko Tamše, ki še vedno ne more računati na Žigo Mlakarja in Atrhurja Patrianovo, ki okrevata po poškodbi. Tamše bi si želel, da bi bil superpokal teden kasneje, pred tekmo v Portorožu pa dodaja: »Glede na to, da smo trenirali v zelo okrnjeni zasedbi, ne vem, kje je trenutno naše mesto. Koper je še močnejši kot lani, goji pa takšen rokomet, kot si ga želim tudi jaz v Celju – hiter, lep in zanimiv. Vzdušje v teniškem centru je privlačno, a skriva tudi veliko past za igralce, kajti zaradi kondenza, spolzke podlage in drsenja je že prihajalo do poškodb. Upam, da bo tokrat šlo brez njih in da bodo tribune premajhne za vse, ki bi si želeli ogledati ta spektakel.«

»Na torkovem treningu sem igralcem rekel, da je velika čast za naš klub, da se bo že po treh letih od ustanovitve boril za prvo lovoriko,« je dejal koprski trener Zoran Jovičić, a ga je stanovski kolega Tamše hitro popravil, da so Koprčani aprila letos že igrali v finalu sklepnega turnirja pokala Slovenije v Ribnici (izgubili so proti Celju s 25:38). »Od takrat smo nekaj mesecev starejši, zrelejši in izkušenejši. O Celjanih ni treba izgubljati besed, saj so najboljši v Sloveniji. Mi gremo na vsaki tekmi na zmago in tudi tokratna proti tekmecu, ki je velik favorit, ne bo izjema. Spoštujemo vsakega nasprotnika, a se nikogar ne bojimo,« napoveduje Jovičić, ki se strinja s Tamšetom, da je tekma vsaj teden dni prezgodaj.