Oba sta po svoje že stara znanca tudi naših cest, le da ju v bolj športnodirkaški obliki ne poznamo tako pogosto. Corsa se kiti z oznako OPC, kar lahko obeta veliko veselja. In ga tudi daje, saj je mali Oplov izstrelek tiste vrste zver, ki se takoj obudi k življenju. In še več, kljub svoji športni naravnanosti zna biti tudi vsakdanje uporabna in celo udobna. Abarth 595 turismo, vsaj na zunaj sicer le športno predrugačen fiat 500, v resnici pa precej več kot to, je medtem iz malce drugačnega testa. Majhen, okreten, dinamičen, športen, trd.
Corsa je s 4,02 metra dolžine seveda prijaznejša do potnikov tudi na zadnjih sedežih, kjer je nekaj prostora za krajše razdalje. Če k temu dodamo še prtljažne litre, njen tovorni prostor meri 285 litrov, potem ni večjih ovir za vsakdanjo uporabo. Fiat 500 abarth je tukaj seveda v določenem centimetrskem zaostanku, a je zato še bolj pisan na kožo mestnim dirkačem. 3,66 metra je dovolj za udobno vožnjo sprednjih dveh potnikov, na zadnji klopi pa je že veliko bolj utesnjeno. In tudi 185 prtljažnih litrov vas ne bo »sezulo«. A tako je, da pri teh avtomobilih prtljažni litri ne bi smeli pomeniti veliko, pomembnejša je prostornina in konjušnica pod motornim pokrovom. In tudi tukaj se corsa napaja iz nekoliko večjega vžigalnika. 1,6-litrski motor s kar 210 konjiči (154 kilovati) je odličen recept, da zna corsa poskočiti bolj kot kakšen Aladinov duhec – do hitrosti 100 km/h na primer poskoči v vsega 6,8 sekunde. Ko pri tem zabrni še turbo polnilnik, se veselje res lahko začne. A pozor, fiat v tem poglavju prav nič ne zaostaja. Vsaj pri zvočni kulisi ne, saj grozeče zagruli, ko voznik stopi na plin, pa čeprav je v njem nekaj konjičev manj kot v corsi, a tudi teh 161 (118 kW) ni zanemarljivih – navsezadnje do stotice potrebujejo le 7,6 sekunde. Res pa je, da mu nekaj veselja do vožnje pobere avtomatizirani menjalnik, ki ga voznik upravlja na malce bolj futurističen način z gumbi na srednji armaturni konzoli. In če nič drugega, je zanimiv tudi zvok, ko avtomatika sama prestavi v prvo prestavo ali v vzvratno. Pravi navdušenci se tudi tega zvoka ne bodo mogli naveličati. A kaj, ko avtomatika vseeno ne prestavlja tako, kot recimo voznik z roko in nogo. Nekaj malega nihanja se pozna, tudi odzivnost menjalnika ni taka, kot bi jo pričakovali, zatorej zna biti ročni menjalnik boljša rešitev za zbujanje 161 abarthovih konjičev. Corsa to razume in prepusti delo vozniku, ki zna zato še bolj uživati. Pri čemer je zanimivo, da je pogled na porabo v obeh primerih ponudil isto številko: 8,2 litra bencina na sto kilometrov.
Oba seveda tudi v notranjosti še poudarjata svoj športni značaj, dirkaški sedeži so v corsi celo nekoliko udobnejši, sicer pa je počutje v obeh dovolj adrenalinsko, da vas hitro lahko potegne na drugo stran mavrice. Na tisto, kjer je hitrost veliko bolj relativna stvar, kajti oba zmoreta zelo veliko, pri tem pa pomagajo tudi zmogljive zavore, brez katerih ne gre. In seveda oprema, ki je v obeh skoraj popolna: že v osnovi imata vse, kar mora vozilo danes imeti, z nekaj dodatne opreme pa postane življenje z njima še zabavnejše. In tudi vpadljivejše.
Je pa tukaj seveda še cena. Corsa je v tem poglavju pravi prvak. Cenovno je s 17.890 evri več kot mamljiva ponudba, saj ponuja res veliko, od zabave do zmogljivosti, pri čemer je fiat 500 abarth turismo s 23.690 evri precej dražji. A ko corso napolnite z nekaj dodatne opreme, se ceni hitro skorajda izenačita. A kakorkoli obrnemo – Aladin bi bil v vsakem primeru vesel enega ali drugega vžigalnika, saj si z njima lahko veliko hitreje prikliče dirkaškega duha.
