Ko so v oddaji Preverjeno priromali na inkriminirani kraj, tja torej, kjer se realno dogaja nadaljevanka, so naleteli na slovenske oboževalce, ki so vse skupaj strnili v naslednje vtise: vsi so tako fajn, pokrajina je še bolj fajn, nadaljevanka je poučna, posebno paše nam Gorenjcem in glavni junaki imajo spoštovanje do mame.
Skratka, če še niste vsakodnevni ujetniki tega fenomena, morate to postati takoj v ponedeljek. Pa ne zato, ker je fajn, ampak zato, ker boste v njej prepoznali prstni odtis naše biti. Nadaljevanka najbolje zadene avtohtonega prebivalca te dežele. Najprej je tu pokrajina. Vse zeleno. Hribi in idilika na meji kiča. Če vprašate kogar koli v Sloveniji, vam bo odgovoril, da v prostem času najraje hodi v naravo, hribe ali kolesari. Zato je v nadaljevanki tudi obrobna junakinja, ki se vozi s kolesom. Drugače pa se tam vozijo s traktorjem. Jasno, če ni pokvarjen. Nikakor pa se ne morejo pokvariti mercedesi. Glavni junak Martin, ki je, mimogrede, videti tako, kot bi zmešali enega našega vrhunskega srčnega kirurga in enega bivšega kmetijskega ministra, vozi prepoznavnega zelenega stara merdža. Namesto da bi nam ustvarjalci kazali pomenske enote in sekvence z odpiranjem oziroma zapiranjem vrat, nam ves čas kažejo zeleno limuzino. Kako se premika med tremi ključnimi postojankami – dom, služba, ljubica – in ob katerem se junak najbolje počuti. Naslonjen na mečko razglablja o ustroju sveta in svoji vlogi širjenja vsesplošne dobrote med vaščani. V eni nadaljevanki se merdžo pojavi recimo v več kot sedemdesetih kadrih. Od nekdaj je veljalo, da je mercedes simbol dobro stoječe družine tudi v Sloveniji. Kdor na kmetih vozi to znamko, za njega je jasno, da je uspel.
Osnovno gonilo vseh nadaljevank so otroci in travme iz preteklosti. Travme se največkrat nanašajo na očete in matere – in vsi se prej ali slej pokesajo ali celo zastavijo življenje za svoje napake – ter konkretne dogodke iz preteklosti. Logično, saj tako lahko štancajo nadaljevanja v nedogled, ker so težave vaščanov omejene. In tudi njihovo število. To pa je kot balzam za naše duše, ki se še vedno ukvarjajo s preteklostjo. Politiki z očitki, posamezniki z nostalgičnimi zgodbami in travmami. Slovenija je ena sama terapevtska enota, kjer se vsi zdravimo za posttravmatskimi sindromi.
Otroci so tu v središču. Brezprizivno. Aleš Primc bi tja spadal brez avdicije. Nadaljevanka se je sploh začela s tem, da junak iz drugega sveta v to zabačeno dolino pride zaradi spoznanja, da je tu pustil seme, torej spočel otroka. In da si ga v bistvu deli s svojim bratom. In oba brata si delita mater, ki bi tudi lahko bila njun otrok, ker tako lepo skrbita za njo. In skoraj v vsakem nadaljevanju se otroci tako ali drugače pojavljajo kot gonilo zgodb. Bingo!
Gorski zdravnik ni neka telenovela, b-produkcija ali šlamastika. Je vrhunsko zrežirana epopeja s krasnimi gavtrožami in poklon nedolžnemu, izvirnemu, nepokvarjenemu podeželju. Noetova barka prihodnosti. Zato se junaki v principu skoraj nič ne smejijo, njihovi stavki so kratki, ogromno je tišine in sentiš muzike, vse je skrajno tragično in do amena nostalgično. Nostalgični so merdži, hiše, obleke ter kubiki in kubiki lesa v interjerjih. To je svet, ki ga še nista osvojila plastika in kovina. In najbolj ključno: skoraj vsi junaki na koncu premagajo svoje sebične vzgibe. Se žrtvujejo, pokesajo in začnejo na novo. Ali ni to tudi najboljši recept za Slovenijo?
Dober recept za to, da med reklamnimi bloke ne letite na stranišče, v hladilnike ali na balkone, so pogruntali v Pro Plusu. Rajcajo vas s tem, da lahko z gledanjem reklam zaslužite. Z malo sreče zaslužite z enim sporočilom vsaj toliko, da si plačate izlet na kraj snemanja Gorskega zdravnika. Glej oglase je pogruntavščina za oskarja. Da tudi med reklamnimi brejki ne padejo rejtingi.
Rejtingi poskočijo tudi takrat, ko se dogajajo prave tragedije. Tukaj in zdaj. Izolska tragedija nas je ovila v žalost. Dobesedno. In na žalost se v takšnih ekscesnih primerih vedno znova zgodi, da politika išče svoj prostor za nabiranje točk. Uroš Slak je bil spet enkrat jezen. Ker ni hotel v studio priti noben poslanec največje opozicijske stranke SDS, jim je dal vedeti, da se bodo v predvolilnem času za njih vrata studia zaprla. Odprla pa so se spet vrata tistih, ki navijajo za tržno zdravstvo. Skratka, ki vidijo rešitev zdravstvenega sveta v popolni privatizaciji. Kuštrin, Tajnikar & Co so bili v tem primeru perverzno napadalni. Za vse je kriv sistem. Če bi imeli zasebno zdravstvo, se takšna tragedija ne bi zgodila. Ker ne bi bilo čakalnih vrst. In v tem imajo čisto prav. Izolski morilec v takšnem sistemu namreč ne bi prestopil praga bolnišnice, ker ne bi imel denarja. Zasebno zdravstvo bi torej čez noč ukinilo čakalne vrste, saj večina ne bi imela denarja, da se sploh postavi v čakalno vrsto…
