Do 80. leta starosti, če mi ga bo do tedaj seveda uspelo obdržati.
Se pravi sva na istem, moje je veljavno do leta 2051, ko bom star 80 let. Se vam to zdi normalno, in to brez kakršnega koli zdravniškega pregleda?Saj tega ni več. Toda pravic, ki so nam bile dane, zakon ne more odvzeti. Mlajše generacije imajo že periodične zdravstvene preglede po 65. letu starosti. Stvari se spreminjajo, a žal počasi. Veliko vprašanje pa je, ali bo nama zdravstveno stanje malo pred 80. letom še dopuščalo vožnjo z avtomobilom.
Zdi se ironično, da se v Sloveniji različni organi toliko trudijo za prometno varnost, po drugi strani pa so za volanskim obročem mnogi, ki tja ne sodijo, a imajo veljavno dovoljenje.Vožnja je iz specialne spretnosti, ki je bila privilegij zgolj nekaterih, postala nekaj, kar vsi znamo in je vsem dostopno. Razlike v obvladanju vožnje se pojavijo v gostem prometu, ko se nekateri vozniki ne znajdejo in povzročajo težave, ker so manj spretni. Vse večje težave imamo tudi s starejšimi, saj počasneje zaznavajo in se počasneje odzivajo.
Pred dnevi se mi je pohvalil 86-letni znanec, da so mu vozniško znova podaljšali, pa si pri hoji pomaga s palico...Hoja in vožnja sicer nista zelo povezani. Pomembneje je, kako funkcionirajo njegove zaznave, kakšne reflekse ima in kako je posameznik še živahen. Je pa seveda starejša oseba na cesti bistveno bolj izgubljena, težavo predstavljajo tudi novosti v prometu. Nekoč je bilo prometa bistveno manj, hitrosti so bile nižje, avtocest skoraj ni bilo. Danes je v prometu treba pravočasno odreagirati, kar starejšim povzroča težave.
Kakšna so vaša opažanja, koliko potencialnih voznikov, ki pridejo v vašo avtošolo, je neprimernih kandidatov?Neprimeren kandidat ni nihče. Opažamo, da imajo mlajše generacije manj volje in motivacije za vožnjo. Vozniški izpit ni več neki standard, nekaj, kar posameznik mora imeti. Starost oseb, ki se odločijo za vozniški izpit, se je dvignila. Včasih smo si ga vsi zaželeli že pri 18 letih, danes pa je izpit časovno povezan z iskanjem zaposlitve. Vozniški izpit in avto nista več statusni simbol in potreba.
Kaj predlagate, kako spremeniti sistem, da bodo na cestah zgolj ustrezno usposobljeni in primerni vozniki?Teoretično je sistem šolanja dobro zastavljen. Pogrešamo pa več poudarka na praktičnih spretnostih. Na vozniškem izpitu se preverja na pamet naučeno znanje, kar je neživljenjsko. Komisija za izpite se drži črke zakona kot pijanec plota, včasih pa še bolj, zato dobimo umetno narejene voznike. Če pogledamo primer motoristov; vozniški izpit poteka po naselju, se pravi pri omejitvi na 40 kilometrov na uro. V realnosti pa se danes z motorji vozimo na morje, čez Vršič, po ovinkih, zato znanje, pridobljeno v mestu, ni znanje, ki ga bomo potrebovali v realnem življenju.
Je res, da na primer v Kočevju ali Trbovljah posameznik v povprečju potrebuje približno 28 ur, da ima izpit v žepu, v Ljubljani pa tudi dvakrat več?Če posplošiva, je tudi njegovo znanje polovico manjše. Seveda tega ne morem trditi za vse, toda prometnih situacij, v katerih se mora kandidat znajti, je v Kočevju ali Trbovljah bistveno manj, kot če posameznik opravlja vozniški izpit v Ljubljani, kjer lahko preizkusi vse situacije, od prometne gneče do večpasovnih cest, tudi problem parkirnih prostorov in posledično parkiranja je v prestolnici bistveno večji.
Avtošol je preveč, konkurenca izjemna, njena posledica pa tudi gledati skozi prste in spraviti posameznika s čim manj urami do izpita.Zanimivo, da nihče od kandidatov ne reče, grem se učit vožnje, temveč grem delat izpit. Precejšnjemu deležu kandidatov za voznika je cilj pridobiti pravico do vožnje, se pravi papir, kasneje pa se bo vožnje naučil že sam. Nekatere šole vožnje se temu prilagajajo, se pravi po najkrajši možni poti – legalno, nelegalno, s skrajševanjem ur, zniževanjem zahtevnostnih pogojev – do formalno opravljenega izpita. Ker ocenjevanje vozniškega izpita poteka po nekih na pamet naučenih metodah, izpita večinoma ni težko narediti. Res pa je, da ti ljudje obvladajo manj, na koncu pa tak vozniški izpit zaradi neznanja voznika ni vreden nič.
Nekoč ste stanje v avtošolah primerjali s čevlji, češ da poceni lahko kupiš čevlje, ki zdržijo do prvega dežja, dražji pa so čevlji, ki jih nosiš sezono ali dve.To še vedno drži. Kupci naših storitev žal nimajo primerjave. Za večino je dovolj, da je učitelj vožnje prijazen, da ne povzdiguje glasu in samo hvali. Pozabljajo, da je pomembnejša neka avtoriteta, učitelj, ki zagotavlja znanje. Določene prvine je treba večkrat ponoviti, da jih kandidat resnično obvlada. Izkupiček znanja je pri nežnem učitelju vožnje praviloma klavrn.
Pred časom je vode razburkala afera s kupljenimi vozniškimi dovoljenji. Se je po njej kaj bistvenega spremenilo, je nadzor nad avtošolami kaj večji?Veste, moj komentar na temo afere je bil, da kriminalisti ne bodo ničesar ugotovili, in to se je zgodilo. Po prstih so lopnili le tiste, ki so prodajali papirje, ne pa tistih, ki so jih kupovali. Vemo pa, da je kupec dovoljenja prav tako odgovoren, saj je napeljeval h kaznivemu dejanju. Verjetno gre za imena, ki niso smela priti v javnost.
Omenili ste, da je kandidatov za vozniški izpit vse manj. Je posel zato še bolj krut, zaslužki manjši?Dejavnost šole vožnje ni dobičkonosna dejavnost. Mnogi konkurenti namreč delajo po domače. Tisti, ki želimo delati resno, pa smo težko konkurenčni. V javnosti prevladuje mnenje, da je vozniški izpit drag. Strošek se giblje okoli 800 evrov, kar je za večino Slovencev res veliko. Toda nihče se ne vpraša, koliko ur dela je porabljenih, koliko je vloženega truda. Marsikomu je plačati 25 evrov za uro vožnje preveč, ko pa opravi izpit, kupi avto in ga odpelje na servis, pa ga ta stane najmanj 45 evrov na uro. In to se temu istemu človeku ne zdi predrago.
Kakšne so dejansko zahteve za učitelja vožnje, ki je neke vrste ogledalo avtošole?Drži. Dobrega učitelja vožnje ni lahko dobiti. Starejše šole imamo srečo, da nam je selekcijo skozi leta uspelo narediti, zato primerni ljudje ostajajo v kolektivu. Novih učiteljev vožnje skoraj ni, mladina se za ta poklic ne odloča. Mladi niso nagnjeni k temu, da bi sedeli v avtu in z nekom pedagoško delali. Mogoče je to zgolj trenutni trend. Ima pa to delo veliko prednost: učitelj vožnje si delovni čas izbira v dogovoru s kandidati za voznika. Resda pogosto dela popoldan, lahko pa dela kakšen dan več in kakšnega manj, kar je za nekoga, ki ima hobije, idealno. Plačilo je blizu povprečne slovenske plače.
Opazil sem, da je v vaši avtošoli veliko inštruktoric vožnje. So na delovnem mestu boljše od moških?Tega ne bi smel povedati naglas, toda ženske so odlične učiteljice vožnje. So popolnoma enakovredne moškim, natančne in imajo svoje prednosti.
Kako sicer gledate na bitko med spoloma za volanskim obročem, kdo vozi bolje?Najin moški stereotip je, da ženske vozijo slabše, izhaja pa iz časov, ko je bil pri hiši le en družinski avto in je bil moška domena, ženska pa je vedno sedela na desnem sedežu. Zato je moški imel več izkušenj, ženske pa so bile nerodne pri parkiranju, vključevanju v promet..., ker niso imele kilometrine. Danes ni nobena redkost videti moškega na desnem sedežu, pelje pa ga ženska. Ženske danes naredijo enako število kilometrov kot moški in imajo celo določene prednosti, saj niso tako tekmovalne.
Imajo pa ženske med vožnjo pogosto v rokah prenosni telefon?V tem pa so resnično slabše od moških in povzročijo kar nekaj nesreč. Med vožnjo pogosto klepetajo in vseskozi nekaj vrtijo v roki. Ni mi jasno, da vozniki, odkar so se pojavile prostoročne naprave, ki stanejo največ nekaj deset evrov, teh ne uporabljajo in imajo telefon v roki.
Kot družba smo zelo odprti, vozniški izpit lahko na primer naredijo tudi invalidi ali gluhi ljudje. Lahko vozijo dovolj varno?Danes smo hvala bogu to tabu temo prerasli. Invalidi pogosto še bolj potrebujejo vozilo, saj so hendikepirani glede gibanja. Med njimi ni zaznati posebnih težav z vožnjo, saj so jim vozila prilagojena, zato lahko avto vozijo povsem enakovredno preostalim prometnim udeležencem. Gluhi imajo druga čutila bistveno bolj razvita. A ne pozabimo, v prometu je veliko zdravih oseb, ki so »gluhe«, ker si dajo med vožnjo slušalke v ušesa in navijejo glasbo na glas.
Bomo nekoč postali družba, v katere avtošolah se bo predvsem učilo voziti in ne bo primarno zgolj narediti izpit?Znanje obvladovanja vožnje postaja vedno bolj normalna spretnost, ki jo vsi obvladamo, podobno kot vsi uporabljamo pametne telefone, smo na facebooku in računalniku. Seveda ne vsi, še vedno so ljudje, ki nimajo vozniškega izpita, podobno kot nimajo prenosnega telefona. Kar zadeva znanje, promet vse manj postaja spretnost. Samovozeča vozila se bodo kmalu pojavila v mestih in na avtocestah, od voznika pa na dolgi rok ne bodo terjala posebnega znanja. Že danes so sodobni avtomobili napredni, smo pa Slovenci, kar zadeva tehniko, zaplankani, zato na primer vztrajamo pri vozilih z ročnim menjalnikom, ki je danes že zgodovina.
