Zanimivo je, da sir, ki ga naredijo v vasi Stilton, ki je siru dala ime, zdaj ne sme biti tako poimenovan. Poznajo beli in modri sir stilton. Sira ni nihče izumil, pač pa je nastal v stoletjih lokalne proizvodnje sira. Modri sir prvič omenjajo v popotni knjigi leta 1720, nekaj let pozneje je o njem pisal tudi Daniel Defoe, in sicer ga opisuje kot sir, ki je tako slaven, da bi lahko bil angleški parmezan. Recept za sir so prvič objavili v knjigi z nasveti o gospodarjenju in vrtnarjenju. Kmalu za tem je sir postal izjemno priljubljen, pri tem pa ima največ zaslug lastnik puba Cooper Thornhill iz vasi Stilton, in to leta 1730. Sir z modro plesnijo je našel na lokalni kmetiji in bil tako navdušen nad njegovim okusom, da se je z lastnikom kmetije dogovoril, da bo njegov pub imel ekskluzivno pravico za prodajo sira, ki ga je oglaševal kot »najboljši sir v mestu«. Ni potreboval dolgo, da je sir postal tudi londonska modna muha, in kmalu za tem tudi najbolj znan angleški sir. Celo tako znan, da sta o njem pisala velikana angleške književnosti G. K. Chesterton in George Orwell, ki ga je v svojem eseju o britanski kulinariki opisal kot »najboljši sir svoje sorte«.
Stilton: sir, ob katerem je cmokal tudi George Orwell
Velika Britanija ne slovi kot sirarska dežela, a kljub temu imajo zelo znan sir stilton. Sir z modro plesnijo je v Evropski uniji zaščiten kot proizvod z določenim geografskim poreklom, saj ga lahko izdelujejo le v treh angleških okrožjih: v Derbyshiru, Leicestershiru in Nottinghamshiru.
