Izvor gaspača pravzaprav ni popolnoma znan. Ena od teorij trdi, da je juha na Iberski polotok prišla z Rimljani. Rimski vojaki so namreč s seboj vedno nosili suh kruh, olje, kis in česen, da so si lahko pripravili kruhovo juho. Menijo, da njeno ime izhaja iz latinske besede caspa, ki pomeni majhne koščke. Sestavine so namreč nasekljane na majhne koščke, v sodobnem svetu je največkrat sesekljana. Po tretji teoriji pa je juha arabskega izvora in je na Iberski polotok prišla z Mavri, ki so imeli podobno juho, ki jo Španci imenujejo ajo blanco in jo še vedno pripravljajo v okolici Granade. V vsakem primeru je prav tako juho iz kruha na potovanjih jedel Krištof Kolumb in nazaj prinesel še paradižnike, ki so jih kasneje začeli dodajati juhi, da bi jo obarvali. Paradižniki so postali nujen del gaspača. Zdaj ji dodajajo tudi drugo zelenjavo, pa tudi sadje, denimo lubenice. Španci imajo o tej priljubljeni hladni juhi pregovor, da nikoli ne moreš dobiti preveč dobrih stvari, tako kot ne moreš dobiti preveč gaspača.
Gaspačo: andaluzijska hladna juha
Verjetno najbolj slavna hladna juha na svetu je gaspačo. Narejena je iz kruha in surove zelenjave, največkrat paradižnika in kumar, postrežena ohlajena. Izhaja iz Andaluzije v južni Španiji, poznajo jo tudi na Portugalskem, v poletnih mesecih pa je priljubljena povsod po Evropi in Ameriki, saj je izjemno osvežilna.