Konec prejšnjega meseca smo v Dnevniku opozorili na skrb zbujajoče stanje v agenciji, predvsem pa na Sovino neagilnost v primeru begunsko-migrantske krize. Spomnili smo tudi, da Sovini agentje niso preprečili hrvaškega demontiranja arbitražnega procesa glede določitve meje s Slovenijo pred poldrugim letom. Z anonimkami so se oglasili tudi »zaskrbljeni uslužbenci« Sove, ki imajo sicer na razpolago številne druge mehanizme, prek katerih lahko opozorijo na domnevne nepravilnosti – navsezadnje lahko pišejo kateremu od devetih poslancev, ki sedijo v parlamentarni komisiji za nadzor varnostno-obveščevalnih služb. Premier Miro Cerar je včeraj ocenil, da je »neprofesionalno pisanje javnih anonimnih obtožb v popolnem nasprotju s profesionalnimi načeli obveščevalno-varnostne dejavnosti«.
Miklavčič: Dvomim, da se bodo zadeve v Sovi umirile
Medtem ko so »zaskrbljeni uslužbenci« nekaj svojih kolegov anonimno ovadili NPU in protikorupcijski komisiji, je ta teden Franci Matoz v imenu prizadetih agentov Sove vložil tožbo na specializirano državno tožilstvo zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe in izdaje tajnosti. »Če smo povsem realni, je predsednik vlade s tem, ko ščiti integriteto posameznikov – torej tudi tistih, ki so ovajali – dosegel to, da se bo zgodba lahko nadaljevala,« meni profesor na fakulteti za varnostne vede in nekdanji šef vojaške obveščevalne službe Marjan Miklavčič. »Zgodba se torej lahko le nadaljuje, vsekakor pa razumem predsednika vlade, da se morajo neprijetne zadeve z agencijo končati. Sova se mora konsolidirati in organizacijsko dvigniti na višjo raven.«
To, da je Cerar Klemenčiča obdržal na čelu obveščevalno-varnostne agencije, ki v zadnjih mesecih tudi po mnenju Miklavčiča ne deluje, kot bi morala, slednji sicer pozdravlja, »a dvomim, da se bodo zadeve v Sovi umirile. Sploh glede na to, kakšno pisanje so v javnost pošiljali anonimneži.«
Grošelj: Vsa odgovornost je prešla na predsednika vlade
Podobno kot pravi Miklavčič, da sedaj odgovornost oziroma soodgovornost za vodenje agencije in za nacionalno varnost zagotovo prevzema premier sam, meni tudi obrambni strokovnjak z ljubljanske fakultete za družbene vede Klemen Grošelj. »S tem, ko je tako odločno vzel v bran dosedanjega direktorja, je vsa odgovornost zagotovo prešla na predsednika vlade. Nase je prevzel tako uspeh same obveščevalno-varnostne organizacije kot njene obljubljene prenove. Ali je odločitev premierja res dobra oziroma ali dosedanji direktor res dobro dela, pa bomo videli zelo hitro,« pravi Grošelj in dodaja: »V primeru begunsko-migrantske krize zagotovo ni.«
Miklavčič, ki so ga nekateri viri blizu vlade prejšnje dni že videli kot morebitnega Klemenčičevega naslednika – sam je za Dnevnik povedal, da bi agencijo moral voditi predvsem mlajši in politično povsem neobremenjeni posameznik – upa, da je Cerarjeva odločitev tehtna in dobro premišljena ter da je bila sprejeta skozi obliko strokovnega nadzora, ki ga mora vlada izvajati nad agencijo.
