Z mednarodno regato za ohranitev prosto tekoče in žive reke Mure je koalicija več kot 40 nevladnih organizacij pod vodstvom Zveze Moja Mura in WWF (Svetovne organizacije za varstvo okolja) začela kampanjo Rešimo Muro. Pozvali so slovensko vlado, naj ustavi načrte za gradnjo verige osmih hidroelektrarn na Muri in ne dovoli uničenja slovenskega in evropskega naravnega zaklada. Prva grožnja je gradnja HE Hrastje-Mota, ki bi bila tudi prvi primer gradnje hidroelektrarne v zaščitenem območju Natura 2000 v Evropi. Sledilo naj bi ji še sedem HE na kratkem slovenskem delu Mure.
Andreja Slameršek, vodja kampanje Rešimo Muro pri WWF, je odločna: »HE niso zelena energija! Za vsako porabijo 300 hektarjev obdelovalne zemlje.«
V domovanju bobra in orla belorepca
Več kot 40 veslačev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške je svoje čolne spustilo v Muro, v območje divje in naravne poplavne ravnice z mrežo mrtvic, rečnih otokov in poplavnih gozdov, ki močno spominja na reko Amazonko. Tu je načrtovan čezmejni biosferni rezervat Mura-Drava-Donava, znan kot evropska Amazonka. Poplavni gozdovi Mure pokrivajo območje, veliko večje kot 7000 hektarjev. Bogata biološka raznolikost vključuje črno štorkljo in veličastnega orla belorepca. V strmih stenah reke gnezdijo redke ptice breguljke. Del izjemno bogate regije so tudi bober, vidra in 64 vrst rib, vključno s kraljem rek – sulcem.
»Martinec je,« sta se strinjali opazovalki, ki sta ugledali večini neznanega ptiča. Nato sta čoln preleteli divji raci, spustili nogici, počofotali in se spustili tik pred prodiščem. Zanju so bili čolni s pisano posadko atrakcija in sta jim sledili in se spuščali pred njimi. Celo vodomec, izjemno redek ptič, se je modro poblisknil nad Muro in izginil enako hitro, kot se je pokazal v obrečnem logu. Brežuljke so preveč sramežljive, da bi se pustile opazovati veselim potnikom. A bobri, ki jih v tem delu Evrope ni bilo že vsaj pol stoletja, so se vrnili na Muro iz Hrvaške. Vidno je bilo delo njihovih zob na debelem drevesu, ki je grozilo, da zdaj zdaj čofne v vodo. Še dve tanjši drevesi sta bili domala do polovice objedeni. Zraven njiju pa dve drči, po katerih se bobri spuščajo v reko. Videti sta bili kot manjši skakalnici iz naravne mase. Pristanek pa sledi v reki. Tudi vidre so se vrnile.
V Muri je 64 vrst rib
»Elektrarne bi v zgornjem toku Mure uničile 17 in v spodnjem 18 vrst rib, ki bi izgubile svoj naravni habitat,« pove med veslanjem po reki Andreja Slameršek, tudi predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije: »Po raznovrstnosti ribje favne je reka Mura najbogatejše in najbolj ohranjeno povodje v Sloveniji in verjetno v Evropi sploh. To je edino porečje v Sloveniji, ki s pregradami in jezovi ni razdeljeno na posamezne kose, in edino porečje, kamor lahko neposredno iz Donave ribe neovirano priplavajo vse do jezu v Ceršaku na meji z Avstrijo. Prehodnost je z vidika selitvenih vrst rib življenjskega pomena. Muro naseljuje 64 vrst rib, od tega 51 domorodnih, kar predstavlja 67 odstotkov vseh vrst domorodnih rib v Sloveniji. Reka Mura je tudi edino znano območje v Sloveniji naslednje za naslednje vrste rib: sabljarke (Pelecus cultratus), črnooke (Ballerus sapa) in velike senčice (Umbra krameri).«
Ob velike gumenjake na reki so priveslali še kanuji. Akciji Rešimo Muro se je pridružil tudi naš nekdanji olimpijec Rok Rozman v opremi za deroče vode: »Prihodnji teden začnemo akcijo Balkan Rivers Tour, to bo 35-dnevna turneja po šestih državah, največja evropska akcija reševanja rek pred jezovi vse do Albanije po 18 rekah Balkana pod imenom Ustavimo cunami jezov na Balkanu. Balkanskim rekam grozi, da bodo na njih postavili 2700 jezov.«
Tudi Stojan Habjanič iz Zveze Moja Mura je akcijo spremljal v kanuju. Zadnja leta z ženo vsaj teden preživita med veslanjem na Muri in Dravi. »Težko je najti zares lep kotiček narave brez ljudi. S čolnom je to še mogoče,« pove Breda Habjanič.
