V nasprotju s preteklim obdobjem so danes surovinski in energetski trgi bistveno občutljivejši tudi za najmanjše novice, ki bi lahko vplivale na ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, kar se najlepše odraža v znatnih in predvsem hitrih obratih trendov gibanja tržnih cen surove nafte. V okolju izjemno nizke inflacije, proti kateri že vse od nastopa globalne finančne krize bijejo bitko domala vse pomembnejše centralne banke, trendi gibanja cene surove nafte lahko nakazujejo prihodnja inflacijska pričakovanja ter posledično aktivnost ali pa tudi neaktivnost centralnih bank. Glede na to, da imajo centralne banke oziroma njihove politike danes morda največji vpliv na dogajanje na globalnih finančnih trgih v nedavni zgodovini, ne preseneča, da se je izjemno povečalo število akterjev, ki poskušajo predvideti njihov vsak najmanjši premik, večina teh oči pa je uprtih (in najverjetneje tudi aktivno sodeluje) tudi v dogajanje na energetskih trgih. Če k temu dodamo še del izjemno velike količine denarja (ki so ga natisnile te iste centralne banke), ki išče naložbene priložnosti zunaj tradicionalnih naložbenih razredov, kjer so možnosti za zaslužek nične, in se je sedaj usmeril v surovinske in energetske trge, ugotovimo, da se je v zadnjem obdobju najverjetneje izjemno povečalo število akterjev na surovinskih in energetskih trgih. Na tak način bi lahko pojasnili tako nenadne in znatne spremembe trenda gibanja cene surove nafte, ki smo jim priča v zadnjem obdobju. Obdobju, kjer novica, da namerava Irak povečati izvoz za 150.000 sodčkov surove nafte na dan, in ki bi jo pred leti vsi zanemarili, danes pa povzroči triodstotni padec na blagovnih borzah.

Borzni komentar Sašo Šmigić KD Skladi