Tanja Žakelj je bila pravi hit pred štirimi leti na olimpijskih igrah v Londonu, kjer se je ob olimpijskem debiju uvrstila med najboljšo deseterico gorskih kolesark. Odtlej je dosegla številne mednarodne uspehe, na podlagi katerih je bilo mogoče sklepati, da se bo v Riu de Janeiru borila za kolajne. Toda najboljša slovenska gorska kolesarka, skupna zmagovalka svetovnega pokala in dvakratna evropska prvakinja, je v zadnjih letih naredila korak nazaj. Preizkušnjo v Deodoru je v olimpijskem krosu končala na 13. mestu, potem ko je praktično od starta do cilja 30-kilometrske olimpijske preizkušnje prevozila v solo vožnji.

»Pred startom sem si rekla, da bom zadovoljna, če bom prečkala ciljno črto z občutkom, da sem dala vse od sebe. Nisem storila večjih napak, zato sem z olimpijskim nastopom zadovoljna. Morda sem malce pogrešala kakšno kolesarko, da bi kdaj v zavetrju ohranila kaj energije. Sicer pa so me močnejše prehitele, počasnejše so bile zadaj, meni pa v olimpijskem nastopu ni bilo enakovredne kolesarke,« je svoj drugi olimpijski nastop ocenila Tanja Žakelj.

Tekmovalko z Ledin so ob progi bodrili številni sovaščani, saj jih je bilo v Riu de Janeiru kar 16, ob progi pa so jo po njenih besedah bodrili številni drugi navijači. »Vsem se iz srca zahvaljujem. Zelo so mi pomagali in pravi užitek je bilo tekmovati,« se je zahvalila vselej pozitivna gorska kolesarka.

Da bi bila kolesarka z Ledin na svojem drugem olimpijskem nastopu čim boljša, je v domačem okolju postavila simulacijo olimpijske proge. Je pomagalo? »Trening na simulaciji olimpijske proge mi je zelo pomagal. Bolj sem se spoprijateljila s skalami, zato nisem delala večjih napak. Na olimpijskih igrah so proge umetne, zelo hitre in nepredvidljive. Naredila sem nekaj tehničnih napak, ki so bile normalna posledica visokega srčnega utripa in obremenitve,« je odgovorila osamljena slovenska gorska kolesarka.

Ob koncu smo Tanjo Žakelj vprašali, kako ocenjuje štiriletni ciklus od Londona do Ria de Janeira, v katerem je doživela številne športne vzpone in padce. »Iz vzponov in padcev se je treba čim več naučiti in jih sprejeti. Moja naloga kot profesionalna športnica je, da na vsaki tekmi pokažem svoj maksimum. Res je sicer, da sem si po Londonu obetala uspešnejše naslednje olimpijske igre. Naučila sem se, da nima smisla napovedovati štiriletnega obdobja, ampak iti korak za korakom. Doživela sem lepe izkušnje na obeh olimpijskih prizoriščih, ali bom tekmovala do Tokia, pa še ne vem,« je odkrita 27-letna športnica, ki je nekaj ur po olimpijskem nastopu izvedela, da bo na sklepni slovesnosti olimpijskih iger na Maracani nosila slovensko zastavo.

Olimpijska prvakinja je postala Jenny Rissveds. Švedinja je najbolje razporedila moči ter dosegla svoj daleč največji uspeh. 22-letna svetlolaska je v preteklosti večkrat navduševala s fotografijami, na katerih je pozirala pomanjkljivo oblečena. Odslej bo lahko bolje služila tudi zgolj na račun športnih uspehov.