Kako ohraniti glasbeno dolgo večnost, zvočno svežino in poetsko intuicijo, pri tem ne sklepati kompromisov do glasbene industrije, medijev in poslušalcev ter ves čas ohranjati zvrhano mero zdravega razuma in humorja? Skupina Dinosaur Jr. je ena redkih, ki jim je na svojem antologijskem glasbenem potovanju od Ronalda Reagana in Ramba prek iznajdbe internetnih transverzal pa vse do dandanašnjih trumpovskih časov uspelo ohraniti vse našteto.
Ravnokar objavljeni 11. studijski album Give A Glimpse Of What Yer Not je najbolj zgovoren pri mojih trditvah, ki jih ne odreja v tolikšni meri številnost studijskih del, temveč zgolj rockovska trdoživost. Kajti ne glede na vse žanrske etikete, ki so se skozi glasbeni izraz skupine Dinosaur Jr. pojavljale v več kot tridesetih letih od njihovega ustoličenja, je trio iz ameriškega Massachusettsa bil in ostal predvsem rockovski bend. Gledano z današnje perspektive rock v tisti najbolj žlahtni obliki, s tistim najbolj žlahtnim okusom. Vodilni violini skupine J Mascis in Lou Barlow sta že od samih začetkov skupinskega udejstvovanja in prvih diskografskih edicij Dinosaur (1985), You're Living All Over Me (1987), Bug (1988) distorzirali klasični rock in pop (mišljeno kitarski pop) obrazec, kar je bila stopnička višje od pionirskega ameriškega hardcora z začetka 80. let prejšnjega stoletja. To je bil čas velike podtalne obnove ameriškega rocka, ki je pod pretvezo punka in njegove ostre zvočnolirične konice pričujočo destruktivnost spreobrnil v konstruktivni navdih brez primere. V tistem obdobju je bila kronana logika in logistika DIY (do it yourself), naredi sam, ki je omogočala in sporočala, da glasbena ustvarjalnost lahko zaobide uradne, zacementirane, skorumpirane, nerazgledane in predpotopne glasbenoindustrijske postulate. In Dinosaur Jr. so postali perjanica takšnega glasbenega gibanja in razmišljanja, ki je povzročilo tako Nirvano kot tudi Green Day.
Špalir urbanih himen
V vseh teh letih so Dinosaur Jr. s kumulativnimi članskimi rošadami ohranili samosvoj neodvisni kitarski zvok, ki ga odrejata mogočna ritmična struktura sitnega punk-rock veza in harmonično melodičnega hrupa ter edinstven ekspresionističen vokal frontmana, poeta, kitarista in pevca J Mascisa. Novi album Give A Glimpse Of What Yer Not je kronološko nadaljevanje pred štirimi leti izdanega albuma I Bet On Sky, ki bi ga produkcijsko in aranžersko najbolj primerjali in približali reanimacijskemu albumu Beyond (2007). Promocijski singel in videospot Tiny je že obkrožil scensko postavitev, primerno za novo generacijo uličnih deskarjev, umetnikov grafitarjev, zaležanih starih nergačev s trebuhom v senci in tiste, ki tako v ZDA kot tudi drugje iščejo to tako opevano in neštetokrat poskušeno in poslušano tretjo pot. Toda če se prebijete skozi špalir ultimativnih urbanih himen novega tisočletja, kot so Goin Down, Be A Part, Mirror, Left/ Right, Knocked Around, vam postane kristalno jasno, da so nekateri glasbeni arhetipski vzorci trdoživo večni in da tisto mladinsko (Jr. kot junior) v imenu skupine presega vso glasbeno arheologijo, ki jo morate še odkriti. Če je že niste.
