Pot od Ljubljane do Budimpešte je dolga 462 kilometrov in sodeč po Googlovih zemljevidih traja štiri ure in enajst minut. Naš avtomobil s štirimi potniki je 16. avgusta krenil na to pot in se z nekaj postanki znašel v Budimpešti pet ur kasneje. Tam je hitro postalo jasno, da mesto diha s festivalom. Po mestnih vpadnicah so bile namreč številne table, ki so obiskovalce usmerjale na uradna Sziget parkirišča, mestno središče pa je bilo še dodatno obljudeno z udeleženci festivala, ki smo se med sabo prepoznali po barvnih zapestnicah, ki so omogočale vstop na Otok svobode, kot tudi imenujejo Sziget (sziget po madžarsko pomeni otok).
Kdor se odpravi na ta festival, ima glede prenočitve v grobem tri možnosti: ali kampira na prizorišču in najbolj pristno doživi festival (ta izbira je seveda tudi najmanj udobna), ali si najde prenočitev v bližnjih hotelih, apartmajih in hostlih, ali pa za 19 evrov prenočiš v uradnem Sziget hostlu, ki za čas festivala naseli enega od bližnjih dijaških internatov.
Mi smo izbrali tretjo možnost in jo tudi iskreno priporočamo vsem, ki ne želijo pretirano zapravljati. Hostel je dobrih deset minut hoje stran od festivala, nudi pa zgolj najosnovnejše - sobe za tri do štiri osebe in skupne kopalnice - nič prestižnega.
Tisti dan so okrog 17. ure takrat že vidno utrujeni rezidenti počasi zapuščali svoje sobe in se pridružili vrstam ljudi, ki so strumno korakale proti mostu, prek katerega se pride na otok. Hiter pregled na kontrolni točki in že smo bili obdani z glasbenimi odri.
Med 10. in 17. avgustom se je letos na 50 prizoriščih odvilo prek 200 aktivnosti, programov in koncertov, med najbolj izstopajočimi izvajalci pa so bili Rihanna (ki je kot edina izvajalka ubrala bolj boemski pristop in precej zamudila na nastop), Muse, David Guetta, Sia, DJ Hardwell, Bastille, The Last Shadow Puppets, Sum 41, The Lumineers, Kaiser Chiefs, Roisin Murphy, Bullet for my Valentine in drugi. Zaključni šov je letos pripadel sukaču plošč Hardwellu, ki je bil lani celo izbran za drugega najboljšega DJ-ja na svetu. Komur elektronski ritmi niso bili najbližji, pa je lahko izbral alternativni oder, kjer so strune ubirali metalci Bullet For My Valentine.
Nekaj po polnoči, ko so se končali glavni koncerti, se je rajanje preselilo v obrobne lokalčke, kjer je žanrsko vsakdo lahko našel mesto zase. Sziget je odlično poskrbel tudi za vse lačne, žejne in tiste, ki so si želeli videti še kaj drugega. Za slednje so bile na voljo gledališke, foto in cirkuške predstave.
Tudi sicer so bili obiskovalci prepričani, da gre organizatorjem velika pohvala. Obvladati pol milijona ljudi v enem tednu je konkreten zalogaj, vsekakor pa se ljudem za znamko Sziget pozna, da bodo prihodnje leto praznovali že 25-letnico festivala.
Tudi po zaslugi organizacije so bili ljudje dobre volje in negativne nastrojenosti sploh ni bilo zaznati. Če te je kdo po nesreči dregnil, se je vsakič opravičil, pretepov ni bilo, pretirano vinjenih prav tako ne. Očitno je možno na kup spraviti toliko ljudi in hkrati doseči, da vse poteka povsem v harmoniji - normalno.
