Socialni demokrati so Janševo SDS izrinili s prvega mesta

Za reševanje begunske problematike slaba trojka

Slovenske uradne institucije in nevladne organizacije se v zadnjih tednih pripravljajo na morebiten novi občutnejši prihod beguncev, do katerega bi prišlo, če bi turški predsednik Erdogan čez mejo spustil večje število beguncev, pa tudi v primeru avstrijskega zapiranja meje z Italijo. Anketirance smo tokrat prosili, naj z ocenami od ena do pet ocenijo dosedanjo uspešnost vlade pri reševanju begunske problematike. Dobila je povprečno oceno 2,67. Če to primerjamo z že omenjenimi ocenami, ki si jih je Cerarjeva ministrska ekipa prislužila na posameznih področjih, vidimo, da so z njenim reševanjem begunske problematike anketiranci relativno zadovoljni. Kot uspešnejšo so jo namreč prepoznali le pri zagotavljanju suverenosti države. Če pa tokratni rezultat primerjamo z rezultatom marca letos, ko smo anketirance prav tako povprašali, kako vidijo ravnanje vlade ob begunski krizi, opazimo, da si je tokrat prislužila slabšo povprečno oceno (marca je dobila 2,77). To je verjetno mogoče pripisati predvsem dejstvu, da je spomin na množico beguncev, ki prečkajo našo mejo, v zadnjih šestih mesecih že nekoliko zbledel. Tako kot marca so tudi tokrat vladno reševanje begunske problematike najbolje ocenili volilci SMC, najslabše pa privrženci SDS in ZL.

Se nakazuje priložnost za novo stranko?

Med strankami je umik v dopustniško zatišje najbolj koristil Socialnim demokratom, ki so se po skoraj dveh letih in pol vrnili na čelo strankarske lestvice. SD je bila namreč po javnomnenjski raziskavi Vox populi zadnjič na prvem mestu aprila 2014, ko jo je še vodil Igor Lukšič, lani sta se na tem mestu izmenjavali SMC in SDS, letos pa je bila vse doslej v vodstvu Janševa stranka. Tokrat je podpora SD v primerjavi s prejšnjim mesecem za dve odstotni točki zrasla, SDS pa za skoraj tri odstotne točke padla; prva je pristala pri 12,1, druga pa pri 11,3 odstotka.

Daleč največ vprašanih je tudi tokrat odgovorilo, da ne vedo, koga bi volili, ali da sploh ne bi volili (skupaj 46 odstotkov anketirancev, kar je enak odstotek kot julija), pri čemer je zanimivo, da se je delež tistih, ki ne bi šli na volišča, že tretji mesece zapored znižal. Če upoštevamo samo opredeljene anketirance, torej tiste, ki so vedeli povedati, katero stranko bi obkrožili, bi Židanovi Socialni demokrati dobili 22,4 odstotka, SDS pa 21 odstotkov glasov. Na tretjem mestu je pristala Cerarjeva SMC, ki bi jo volilo 17 odstotkov opredeljenih anketirancev (julija tri odstotne točke več). Vendar pa so rezultati vseh treh najbolje uvrščenih strank precej blizu. Kar pomeni, da bo tekma med njimi še vroča, po mnenju nekaterih političnih analitikov pa trenutno javnomnenjsko razpoloženje nakazuje priložnost, da bi se kot alternativa pojavila kakšna nova stranka.

Velik vzpon Nove Slovenije

Na četrtem mestu strankarske lestvice je z 12,8 odstotka opredeljenih glasov Združena levica, ki pa ji za vrat krepko diha Nova Slovenija – z julijskih slabih devet odstotkov se je povzpela na 12,6 odstotka. Bolj umirjena politika stranke Ljudmile Novak in njen razhod z radikalno politiko prvaka SDS Janeza Janše očitno dajeta prve rezultate in nakazujeta možnost, da krščanska demokracija pri nas spet dobi večjo težo. Kot kaže, pa manjše pojavljanje prvaka DeSUS Karla Erjavca v javnosti v zadnjih tednih škoduje stranki upokojencev, ki ji je podpora med opredeljenimi anketiranci v primerjavi s prejšnjim mesecem padla za skoraj tri odstotne točke in se je ustavila pri slabih šestih odstotkih. Nekoliko boljši rezultat kot julija pa je zabeležila Slovenska ljudska stranka; pristala je na meji štiriodstotnega praga za vstop v parlament. K tokratnemu boljšemu izkupičku SLS je verjetno prispevalo pogostejše pojavljanje stranke v medijih; ti so namreč ostremu spopadu med sedanjim in nekdanjim prvim možem SLS Markom Zidanškom in Marjanom Podobnikom namenili precej prostora. Vprašanje pa je, ali ne bo njuno nadaljnje obračunavanje namesto vrnitve stranke v parlament prineslo njenega dokončnega uničenja.