Poročno slavje člana prokurdske ljudske demokratske stranke v turškem Gaziantepu okoli sto kilometrov od sirskega Alepa je v noči na nedeljo prekinila silovita bombna eksplozija. Po navedbah turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je bil samomorilski napadalec še otrok, star med 12 in 14 let, ki se je pomešal med plešoče svate na ulici. Na kraju samem je bilo ubitih blizu petdeset ljudi, nekaj jih je umrlo kljub zdravniški pomoči, v bolnišnici pa se za življenja bori še poldrugega ducata svatov. Laže ranjenih je bilo nadaljnjih petdeset svatov, med njimi tudi ženin Nuretin Akdogan, medtem ko je nevesta Besna ostala nepoškodovana. Sta pa v eksploziji izgubila življenje Nuretinova sestra in stric.
Mladoporočenca sta se skupaj s povabljenci podala na ulice na koncu tradicionalnega predporočnega obreda, v katerem si gostje poslikajo roke in noge s heno, rdečim barvilom. Nekatere družine so slavje zaradi pozne ure že zapustile, vseeno pa so bili med ubitimi tudi otroci, samo prizorišče eksplozije pa je bilo grozljiva slika raztrganih teles in prelite krvi. Nekatere žrtve so po muslimanskem običaju že pokopali, identifikacijo večine pa morajo še opraviti.
Negotovost se stopnjuje
Erdogan je obiskal Gaziantep in ranjene v tamkajšnji bolnišnici, za napad pa obdolžil Islamsko državo, ki do tedaj zanj še ni prevzela odgovornosti. IS je sicer zagrešila že vrsto drugih podobnih napadov v Turčiji, v katerih so tarče nedolžni civilisti in pogosto tudi tamkajšnji Kurdi, v želji, da bi še podžigala etnična nasprotja. Najhujši tovrstni napad se je zgodil oktobra lani, ko sta se dva samomorilska napadalca razstrelila med množico prokurdskih zborovalcev pred železniško postajo v Ankari in ubila več kot sto ljudi. Tokratni napad je še dodatno pretresel Turčijo zaradi negotovega političnega položaja po neuspelem vojaškem udaru pred mesecem dni, ki ga Erdogan izkorišča za utrjevanje vse bolj avtokratične oblasti in obračun z opozicijo ter vojaškim vrhom. Te so privedle do množičnih aretacij, ki so doletele tudi številne novinarje in akademike ter desettisoče vladnih uslužbencev.
Turške oblasti so se znašle v vrtincu nasilja, ki ga dodatno sprožajo tudi same v sporu s kurdsko manjšino na vzhodu države. Po propadlih mirovnih pogovorih so namreč julija lani začete letalske napade na Islamsko državo v Siriji razširile tudi na tamkajšnja zatočišča članov kurdske delavske stranke PKK, ki se v Turčiji zavzema za samostojno kurdsko državo, Ankara pa jih razglaša za teroristično organizacijo. Militantno krilo PKK je odgovorno za več terorističnih napadov v Turčiji, ki pa so večinoma usmerjeni proti vojaškim ciljem in policijskim postajam, čeprav so jim pripisali tudi odgovornost za letošnji marčevski napad z avtomobilom bombo v Ankari na avtobusnem postajališču v bližini trgovskega centra soseske Kizilay, v katerem je umrlo 37 civilistov. Poslanci turške vladajoče stranke AKP in sam Erdogan so zato družno zatrjevali, da med Islamsko državo in kurdskimi separatisti iz vrst PKK ni nobene razlike, med teroristične organizacije pa so prišteli tudi privržence v ZDA živečega klerika Gülena, ki ga dolžijo organizacije puča.
