»Kurdsko in druga vprašanja postajajo igrišče geostrateških interesov. Obžalujem, da se vprašanja človekovih pravic, zaščite manjšin, vladavine prava in svobode medijev zdaj žrtvujejo zaradi poskusov zadržati begunce na turških tleh. Na to EU ne more biti ponosna,« je v pogovoru za Dnevnik povedal Ali Atalan, poslanec jazidske manjšine v Ljudski demokratični stranki (HDP), ki je minulo leto z blestečim volilnim izidom uspela prestopiti visok 10-odstotni parlamentarni prag v Turčiji in tako prekrižala načrte predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, da bi lahko hitro uvedel tako želeni predsedniški sistem v državi. »EU ni zgolj gospodarska združba držav, temveč jo družijo skupne vrednote. Da nekatere države članice, med njimi tudi Nemčija, zdaj temeljne človekove pravice ponujajo kot predmet pogajanj, ni pravilno. EU mora Turčijo spodbuditi in nanjo vplivati, da se bo prilagodila Evropski uniji, ne pa da se Evropska unija prilagaja Turčiji.« HDP sicer podpira polnopravno članstvo Turčije v EU, a le ob izpolnitvi köbenhavnskih kriterijev. K EU naj pristopi demokratična Turčija, ki bo spoštovala načela vladavine prava in bodo v ustavi vse manjšine dobile pripadajoče jim pravice, pravi naš sogovornik.
Čeprav je zaradi dogovora o akcijskem načrtu za zajezitev migracij z EU prišlo do obnovitve pristopnih pogajanj Turčije in se jim zdaj celo obeta še pospešitev, je polnopravno članstvo najdaljše kandidatke še vedno zelo oddaljeno. Vsaj toliko kot mir na jugovzhodu Turčije, kjer vladne sile od lanskega poletja napadajo četrti kurdskih mest in se spopadajo s kurdskimi milicami. Koliko ljudi je doslej umrlo v tem razplamtenju več kot 40 let trajajočega državljanskega konflikta, ni znano. »Vlada AKP je junija na volitvah izgubila absolutno večino v parlamentu. Erdoganovemu režimu je grozil začetek konca. To so lahko preprečili le tako, da so z novo vojno okrepili šovinizem med turškimi državljani in nato izvedli nove volitve,« razlaga Atalan in dodaja, da se je tveganje Erdoganu izšlo, saj so na ponovljenih volitvah dobili osem odstotkov več glasov. Dodaten razlog za obnovitev napadov so bili tudi vse večji uspehi kurdske milice YPG na bojišču v Siriji. »Uspeli so osvojiti skoraj vsa kurdska območja, kar je predstavljajo tudi udarec za AKP. Ankari zato mirovni proces s Kurdi v Turčiji ni več koristil. AKP je hotela Kurde v Siriji izolirati, kar jim je lahko uspelo le, če so začeli vojno s Kurdi v Turčiji,« pravi Atalan.
Uvedbi predsedniškega sistema, za katerega bo moral Erdogan iskati podporo državljanov na referendumu, v HDP ne podpirajo. »Erdogan ne načrtuje klasičnega predsedniškega sistema. Obstajajo lahko države s parlamentarnim sistemom, ki so manj demokratične od tistih, ki imajo predsedniškega. A to sploh ni temeljno vprašanje. V Turčiji se namreč poskuša uvesti sistem vladanja, podobnega srednjeveškemu kalifatu, kjer o vsem odloča ena oseba. Čeprav še ni uveden predsedniški sistem, se že zdaj vidi. Ko bo dejansko uveden predsedniški sistem, si lahko zgolj predstavljamo, kaj vse bo še storil,« meni Atalan.
