Po uradnih podatkih vlade se rast kitajskega gospodarstva še naprej oziroma ponovno upočasnjuje. Tako sta julija za pričakovanji in junijsko rastjo zaostali industrija in trgovina, naložbe v osnovna sredstva pa so rasle najpočasneje v tem stoletju. Po ocenah poznavalcev ima kitajska vlada očitno hude težave pri spodbujanju domačega povpraševanja, ki naj bi nadomestilo manjše izvozno povpraševanje, padec rasti naložb (v zasebnem sektorju v prvih sedmih mesecih letošnjega leta na zgolj dobra dva odstotka) pa kaže, da se kitajski poslovni krogi v prihodnjih nekaj četrtletjih ne nadejajo izboljšanja.
Krugman: Kitajska kot nekoč Japonska
V drugem letošnjem četrtletju kitajsko gospodarstvo s 6,7-odstotno rastjo resda še bilo na spodnji meji pričakovanj vlade, a to je bilo že nižje od rasti v lanskem letu, čeprav sta centralna banka in vlada z denarjem in državnimi infrastrukturnimi projekti poskušali spodbuditi konjunkturo. In že pred mesecem dni ni manjkalo glasov o tem, da bo v drugi polovici leta še bistveno težje, nobelovec Paul Krugman pa je med obiskom v Singapurju sredi julija celo dejal, da ga po makroekonomski sliki Kitajska spominja na Japonsko konec 80. let prejšnjega stoletja. Torej pred pokom tamkajšnjega finančno-nepremičninskega balona, od katerega si Japonska z nekaj »prebliski« kljub cunamijem na novo natisnjenega denarja do danes ni opomogla.
Analitiki prav težavam Kitajske in seveda Japonske, kjer je vlada pred dnevi napovedala nov 250 milijard dolarjev vreden konjunkturni sveženj, pripisujejo tudi podatek iz ta teden objavljenega globalnega barometra gospodarske klime in pričakovanj (World Economic Survey) ekonomskega inštituta münchenske univerze (Ifo), da so ekonomisti in poslovni krogi najmanj optimistični prav v Aziji. Natančneje rečeno, po tokratni četrtletni anketi (med več kot tisoč ekonomisti in poslovneži iz 115 držav) so vsi trije elementi (ocena gospodarskih razmer, pričakovanja in gospodarska klima) na svetovni ravni najnižje v zadnjih treh letih, pri čemer se je malodušje najbolj poglobilo v Aziji. Tam je stanje namreč za več kot četrtino slabše kot v enakem obdobju pred dvema letoma, za petino slabše od povprečja zadnjih petnajstih let in po indeksu že čez polovico poti do najbolj črnogledega časa neposredno po svetovnem finančnem zlomu konec leta 2008.
Sašo Polanec z ljubljanske ekonomske fakultete pravi, da je tolikšna sprememba klime v Aziji vendarle presenetljiva, saj zadnji podatki ne kažejo upadanja BDP in industrijske proizvodnje v večjih gospodarstvih. »Izjema med njimi je le Japonska z nazadujočo industrijsko proizvodnjo in stagnirajočim BDP. Za Japonsko je pričakovati, da bo zašla v recesijo, saj ni več interesa med domačimi investitorji za financiranje javnega dolga. Tako se bo morala država prilagajati na druge načine, kakršni so dvig davkov, zmanjšanje izdatkov pa tudi monetizacija dolga. Restriktivni ukrepi bodo nedvomno povzročili zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Zmanjšanje vrednosti jena bo pozitivno vplivalo na izvozno konkurenčnost, tako da bo s tem konkurenčni pritisk na konkurenčna gospodarstva večji.«
Svetlo le na vzhodu Evropske unije
Medtem ko se je globalni indeks gospodarske klime v primerjavi s prejšnjo raziskavo znižal z 90,5 na 86 (to je 10 točk pod svojim povprečjem po letu 2000), evropski s 107,8 na 101 in severnoameriški s 93,7 na 91,2, se je azijski z 78,1 znižal na 71,1. Podatki hkrati kažejo, da je Evropa za zdaj razmeroma optimistična, vendar to velja, kot so poudarili v Ifu, le za njen vzhodni del oziroma nove članice EU. Poleg tega je Evropa (drugače kot Severna Amerika) s svojim sedanjim indeksom prav tako kot Azija že pod povprečjem minulega poldrugega desetletja.
Razlog za padec naj bi bil v tem primeru zlasti brexit, ki mu analitiki pripisujejo tudi levji delež krivde za upočasnitev gospodarske rasti (tako v EU kot v evrskem območju) v drugem četrtletju (glede na prvo). Brexit bo po mnenju analitikov na evropsko gospodarstvo vplival še nekaj časa in ekonomist Ifa Klaus Wohlrabe ocenjuje, da bo nemškemu gospodarstvu samo letos odščipnil desetinko odstotne točke rasti.
