Tudi v Andamanskem morju, ki se nahaja med Mjanmarom, Tajsko, Malezijo in indonezijskim otokom Sumatra, grozi humanitarna katastrofa zaradi številnih beguncev na ladjah in čolnih. »Ocenjujemo, da se trenutno na morju nahaja 8000 beguncev,« je za nemški radio povedal govornik Mednarodne organizacije za migracije. Dodal je, da nujno potrebujejo vodo in živež, saj so nekateri na poti že od marca.
Tajska, Malezija in Indonezija, ki jim zaradi hitrega razvoja pravijo tudi azijski tigri, nočejo sprejeti ladij in čolnov z begunci. Human Rights Watch te države obtožuje, da igrajo z njimi nevaren pingpong, ko si jih pošiljajo druga drugi. Včasih jih pred tem še nahranijo in jim dajo vodo.
Beg iz Burme
Na prenatrpanih plovilih potujejo večinoma muslimani iz budističnega Mjanmara (Burme). Gre za etnično skupino Rohingjo, ki je ena najbolj preganjanih manjšin na svetu, med drugim njeni pripadniki v svoji državi nimajo državljanskih pravic in dostopa do šolstva in zdravstva. Precej beguncev je tudi iz Bangladeša, ki prav tako upa na boljše življenje v Maleziji ali Indoneziji.
Skratka, podobno kot v Afriki in Sredozemlju tudi na jugu Azije najbolj zatirani in najrevnejši kažejo izjemno voljo in pogum, da bi ubežali usodi, ki jih čaka doma. Pri tem tvegajo življenje, kot kaže primer ladje s 700 begunci, ki jo je z obal zahodne Malezije v četrtek pregnalo vojno ladjevje te pretežno muslimanske države in se je pozneje začela potapljati.
K sreči je begunce zadnji hip rešilo šest ribiških ladij in jih včeraj prepeljalo v Indonezijo, kjer so jih iz humanitarnih razlogov izjemoma sprejeli. Včeraj je indonezijska vojaška ladja pred obalo velikega otoka Sumatre ustavila ladjo z več sto begunci. Že v ponedeljek je Indonezija poslala na odprto morje ladjo z okoli 400 begunci. Podobno je istega dne s štirimi ladjami z več kot tisoč begunci storila Malezija, pred tem so begunce sredi morja pustili tihotapci, potem ko so od njih dobili veliko denarja.
Ladij z begunci je v Andamanskem morju čedalje več predvsem zato, ker je Tajska v zadnjem času nastopila proti svojim izjemno oderuškim in nasilnim tihotapcem ljudi v Malezijo po kopenski poti. V začetku maja so tajske oblasti ob meji z Malezijo odkrile tudi množično grobišče, kjer je pokopano 30 Rohingjov. Potem ko tihotapci migrante strpajo v svoja taborišča ob meji, od njihovih družin zahtevajo dodaten denar in zagrozijo, da bodo sicer ostali njihovi sužnji. V grobišču so našli trupla tistih, ki zaradi slabih razmer v taboriščih niso zdržali.
Tajci služijo
Tajska, ki jo že vrsto let obtožujejo, da dovoljuje tovrstno trgovino z ljudmi, se je zdaj odzvala, tako da je za 29. maj sklicala vrh 15 držav, tudi ZDA in Avstralije (ki pa ni prav nič prizanesljivejša z begunci na morju, kot so omenjene azijske države). Tajske oblasti so začele tudi s preiskavami proti lokalnim mogočnikom in policistom, ki so omogočali tihotapcem ljudi velike zaslužke. »Toda pri tem je sodelovala tudi vojska. Zakaj tudi oficirjev ne kaznujejo,« se sprašuje predstavnik tajskega Human Rights Watch. Premier in general Prajut Čan Oča, ki je pred enim letom z državnim udarom prevzel oblast, je obljubil, da bo nastopil proti trgovini z ljudmi. Predlog tajske vlade, da bi zgradila begunska taborišča za Rohingje, je izzval ogorčenje lokalnega prebivalstva, ki jih ima za manj vredne. Še dobro, da imajo ljudje v Evropi veliko boljši odnos do migrantov.
