Potem ko je bilo področje brezpilotnih zrakoplovov dolgo neurejeno, je s 15. avgustom začela veljati uredba, ki podrobneje določa pravila delovanja na tem področju. Ta je nadomestila direktivo, ki je veljala približno tri mesece in je dovoljevala le letenje za šport in rekreacijo, v komercialne namene (torej tudi za snemanje) pa je uporabo prepovedala.

Zdaj se je to spremenilo, kajti v uredbi je opredeljeno, pod kakšnimi pogoji je mogoče uporabljati različne vrste brezpilotnikov, tudi za snemanje in drugo komercialno dejavnost. Določbe veljajo za sisteme brezpilotnih zrakoplovov z vzletno operativno maso do 150 kilogramov, izvzeti pa so zrakoplovi, ki sodelujejo pri državnih aktivnostih (policija, vojska, carina, gasilci...).

Brezpilotniki razdeljeni v štiri kategorije

Zdaj so brezpilotna letala razdeljena v tri skupine glede na težo (do pet kilogramov, od pet do 25 in 25 do 150 kilogramov) in v štiri skupine glede na območje letenja, od nenaseljenega do gosto naseljenega. Glede na kombinacijo teh dveh skupin se določi, v katero od štirih kategorij (A, B, C in D) spada posamezni brezpilotnik, na podlagi tega pa je določeno, katere tehnične in operativne zahteve mora izpolnjevati. »Tako je opredeljeno, kakšnim kriterijem mora ustrezati kopter in kaj mora izpolnjevati operater, ki ta kopter upravlja,« je povedal Janez Nebec, izdelovalec in prodajalec brezpilotnih zrakoplovov. Razložil je, da to v praksi pomeni, da če letaš po poljih in travnikih, ni treba zadostiti skoraj nobeni zahtevi. »Če letaš po centru mesta, pa moraš izpolniti veliko pogojev.« To lahko primerjamo z ureditvijo v cestnem prometu. »Podobno je pri registraciji vozil. Kamion mora prestati bistveno bolj zahtevne tehnične preglede in šofer mora izpolnjevati višje kriterije kot nekdo, ki po kolovozu vozi kolo.«

Tako je področje brezpilotnih zrakoplovov dobilo ureditev, po Nebčevem mnenju sicer zakonodaja še vedno ni ustrezna, vendar: »To je še vedno mnogo bolje kot nič. Ta zakonodaja je pred tremi leti nastala v Avstriji, potem so jo pred dvema letoma prepisali na Hrvaškem, zdaj še pri nas. Bistveno je, da je zdaj ob določenih pogojih možno leteti, prej ni bilo. Do prihoda enotne evropske zakonodaje, ki je napovedana za prihodnje leto, bomo imeli verjetno to, kar je popolnoma primerljivo z drugimi evropskimi zakonodajami.«

Prodajalci spet lahko delajo

Za izdelovalce in prodajalce brezpilotnih zrakoplovov je to dobra novica, kajti zdaj spet lahko opravljajo svojo dejavnost. »Ker je prejšnja direktiva prepovedovala letanje v komercialne namene, smo izgubili za približno pol leta dela, račune pa v tem času vseeno moramo plačevati. Z novimi pravili se bomo že uskladili. Nekaj bo treba vložiti v nadgradnjo opreme, ampak najpomembnejše je, da spet lahko delamo,« je dodal Nebec in pojasnil, da so v njegovem podjetju že opravljali prve izpite za upravljalce brezpilotnikov, začeli pa so urejati tudi dokumentacijo v skladu z novimi pravili, zato pričakuje, da bodo kmalu lahko nadaljevali delo.