Drobnogled s terena po približno 1500 prevoženih kilometrih po cestah Ria de Janeira je krut. Od olimpijskega parka ob jezeru Jacarepagua do medijske vasi, ki se razprostira na koncu doline, je proti zahodu velemesta približno 20 kilometrov vožnje. Na tem območju vsak dan gledamo novonastalo olimpijsko vas in številne druge stolpnice, ki v prekrasni naravi nimajo nobene duše. Narava, kolikor je je še ostalo, je na tem območju res prekrasna – eksotična, polna gora, gozdov in lepih plaž. Slišati je mogoče pomirjujoče zvoke živali, ki nas ob sončnem vzhodu prebujajo v medijski vasi.
Pogled od Barre na vzhod proti Ipanemi in Copacabani je monden. Slabih 40 kilometrov najbolj opevanih plaž Ria de Janeira in Brazilije se bohoti z mondenimi hoteli, vilami... Bržčas jih je večina stala tu že pred prvimi olimpijskimi igrami na južnoameriških tleh. Razgled s ceste proti severovzhodu v smeri kultnega stadiona Maracana pa je podoben kot v večini odmaknjenega Ria, grozljiv, a realen. Številne favele in zgradbe, za katere bi težko rekli, da imajo speči v njih streho nad glavo. Revščina in nevarnost na vsakem koraku.
V Riu de Janeiru je bilo mogoče predvsem pred začetkom iger zaslediti številne proteste, ki so ohromili promet in jemali energijo poročevalcem. Ne vem za vsakega, čemu je namenjen, toda verjamem, da jih je večina upravičenih. Prebivalci Ria de Janeira in Brazilije v tem času res ne potrebujejo olimpijskih iger. Ob njih se jih več počuti ničvredneže kot ponosne meščane.
Fascinantno je, od kod vsi ti milijoni ljudi brez vizije črpajo toliko pozitivne energije. Nedvomno bi si zaslužili kakšno dolarsko milijardo za lepše življenje, namesto da se je izgubila na novonastalih športnih objektih ali varnosti, v podobi neštetih vojakov, ki z dolgimi brzostrelkami varujejo olimpijska prizorišča in pot do njih. Medtem ko gleda sliko olimpijskih junakov, se zdi, da jih domačini v Riu še najmanj potrebujejo.
Kdor ne doživlja olimpijskih iger od blizu, ni veliko zamudil. Je pa priporočljiv obisk Ria de Janeira vsakomur, ki si ga lahko privošči. Če le ne bo imel smole na ulici in ne bo izzival nesreče, bo prišel domov poln energije. Verjetno tudi kakšen kilogram težji, v denarnici lažji. Namesto limon si bo doma večkrat kupil limete, jih zmešal s cachaco in sladkorjem ter užival. Mar ni to bistvo vsega?
