Na dolgotrajnih bolniških dopustih vse več ljudi – nekateri ostajajo doma tudi po pet let in več

Od čakalnih dob do vse starejših delavcev

Med razlogi za povečanje odhodkov za bolniške odsotnosti so sicer tudi dobre novice: večja stopnja zaposlenosti v Sloveniji, že zaradi rasti plač pa se je povečala višina izplačanih nadomestil. A hkrati je ob poznejšem upokojevanju aktivno prebivalstvo vse starejše in posledično zaposleni pogosteje zbolijo. Prav tako so v ozadju rasti izdatkov za bolniške odsotnosti tudi dolgotrajnejši postopki diagnosticiranja in zdravljenja, so v ZZZS spomnili na dolge čakalne dobe.

Odstotek bolniškega staleža v breme ZZZS se je povečal z 2,11 odstotka na 2,27 odstotka. Odstotek v breme delodajalcev v obdobju med januarjem in majem se je nasprotno celo zmanjšal, z 2,32 odstotka na 2,13 odstotka (malenkostno se je zmanjšal tudi skupni odstotek). Podatki torej kažejo na povečevanje dolgotrajnih bolniških odsotnosti, pri katerih nadomestila financira zdravstvena blagajna.

Dlje kot 45 dni je bilo do konca junija na bolniškem dopustu letos 19.709 ljudi, kar je 3670 več kot lani. Petdeset posameznikov je bilo konec junija na bolniškem dopustu že več kot pet let zapored. Postopki odločanja o invalidnosti pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) so dolgotrajni, so spomnili v ZZZS, poleg tega pa k večletnim bolniškim odsotnostim pripomore tudi to, da so nadomestila višja od invalidnine.

Premalo podpore pri okrevanju in vračanju na delo

Sedanja slovenska ureditev, po kateri je trajanje bolniške neomejeno, je v Evropi posebnost, ugotavljajo v ZZZS. A hkrati zaznavajo tudi pomanjkanje poglobljene individualne medicinske rehabilitacije, ki bi olajšala bolnikovo okrevanje in vrnitev na delovno mesto. Prav tako ni urejen hiter prehod v prezaposlitev in poklicno rehabilitacijo, dodajajo, neustrezen pa je tudi status stroke medicine dela v Sloveniji. Težavo med drugim vidijo tudi v premajhni skrbi za lastno zdravje, milih sankcijah za zlorabe pri bolniških odsotnostih in nezadostnem evidentiranju bolezni, ki so povezane z delom.

Po njihovem mnenju je celovita skrb za zdravje delavcev pomembnejša od postopkov ugotavljanja upravičenosti do bolniškega dopusta in pravil, ki pri tem veljajo. Tako izpostavljajo sistematične ukrepe za večjo varnost in zdravje pri delu, pa tudi možnost prihodnje spodbude za delodajalce. Na primer davčne olajšave za tiste, ki v zdravje zaposlenih vlagajo več.

Hitro na bolniško, hitro nazaj

Ljudem na dolgotrajnih bolniških je treba priti naproti, meni specialistka socialne medicine Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Posameznik, ki je dolgo na bolniški, izgublja stik s svojim delom in se težko vrne. Pomembno je, da ga k vrnitvi v delovno okolje spodbujajo v zdravstvu, pa tudi, da mu dajo delodajalci vedeti, da si njegove vrnitve želijo in mu bodo pri tem pomagali. Če zmore delati samo štiri ure ali pa mu je treba prilagoditi delo, naj mu to omogočijo.«

O naraščanju dolgotrajnejših bolniških odsotnosti, pri katerih nadomestila krije zdravstvena blagajna, so jih v zadnjem času že povprašali tudi na ministrstvu za zdravje, je povedala Kofol-Bričeva. Na NIJZ so preverili bolniške odsotnosti po diagnozah, kjer pa posebnih sprememb v deležih ni. Njihove hipoteze o vzrokih za porast so tako zelo podobne kot v ZZZS, dodajajo pa še možnost, da se trenutno kažejo posledice tako imenovanega prezentizma v najtežjih kriznih letih. Gre za pojav, ko se zaposleni bojijo na bolniško in v strahu pred izgubo službe prihajajo na delo tudi, ko so bolni. Zdaj je pritisk na zaposlene morda malo popustil, opaža Tatjana Kofol Bric, s tem pa tudi strah pred bolniško. »Hkrati pa so se morda pri nekaterih ljudeh, ki so zdaj na dolgotrajnih bolniških dopustih, nakopičile zdravstvene težave zaradi prezentizma v preteklih letih.«

Najbolje je, da gre posameznik, ko zboli, na bolniško hitro, a da se z nje tudi hitro vrne, je poudarila Kofol-Bričeva. Poleg tega je treba po njenih besedah storiti vse, da se zdravje delavcev ne bi poslabševalo: ohranjanje njihovega zdravja zmanjša potrebo po bolniških odsotnostih pa tudi po prezgodnjem upokojevanju.