Bolniki, ki jih je doletela bolnišnična okužba ali kolonizacija s tovrstnimi bakterijami, kratko pogosto potegnejo še pri dolgotrajni oskrbi. Ob okužbah oziroma kolonizaciji z bakterijo CRAb-CP, ki je v zadnjem času povzročala preglavice v mariborskem UKC, so se nekateri bolniki in njihovi svojci znašli sredi obupanega iskanja mesta v domovih za starejše. Tudi poskuse bolnišnice, da bi našli mesto za te paciente, v domovih večinoma po vrsti zavračajo, češ da ne morejo ustrezno poskrbeti zanje. V mariborskem UKC so začeli ministrstvo za zdravje sicer že spomladi opozarjati na hude zagate pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe za nosilce omenjene bakterije. Iz dopisov je razvidno, da od tamkajšnjih uradnikov niso dobili jasnega odgovora, kako naj poskrbijo za takšne bolnike.
»Bolnike, kolonizirane s CRAb-CP, brez večjih težav odpuščamo v domačo oskrbo, drugače pa je pri njihovem nameščanju v domove za starejše. Varovancev domov za starejše, koloniziranih s CRAb-CP, je malo, zato je namestitev nosilca CRAb-CP v dom za starejše možna šele, ko imajo v domu na voljo prosto sobo in ne samo proste postelje,« je pojasnil dr. Rajko Saletinger, vodja enote za obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor. Kolonizirani bolniki zato pogosto ostajajo v bolnišnici tudi po tem, ko so že končali akutno zdravljenje. Od srede julija naprej novih okužb s CRAb-CP sicer niso več zaznali.
Aprila so se v bolnišnici sestali s predstavniki domov v njihovi regiji ter jih seznanili z osnovnimi značilnostmi te bakterije in potrebnimi izolacijskimi ukrepi. Predstavniki domov za starejše so takrat opozorili, da bi morali v Sloveniji doreči nacionalne smernice in poenotiti stališča, kako preprečevati prenos večkratno odpornih bakterij pri nameščanju koloniziranih bolnikov.
Strokovna direktorica UKC Maribor prof. dr. Darja Arko je ministrstvo za zdravje takoj pisno opozorila na zagato, v kateri so se znašli z bolniki z bolnišnično okužbo. Prosila jih je tudi za mnenje, kako naj v bolnišnici ravnajo, da bi nastanitev pacientov v domovih za starejše uredili v kar najkrajšem času in v njihovo korist. Zaprosili so jih tudi za tolmačenje navodil, po katerih bi morali domovi za starejše bolnišnico obveščati o sprejemu in predvideni čakalni dobi.
Na ministrstvu so razglabljali o idealu
Jasnega odgovora, kako poskrbeti za nastanitve bolnikov v tej zahtevni situaciji, na ministrstvu za zdravje glede na vsebino dopisov niso dali. Maja, skoraj mesec po prošnji, so jim z ministrstva sporočili, da »dogovori med domovi za starejše in bolnišnicami temeljijo na vzajemni pomoči za dobrobit pacientov«. Mag. Irena Kirar Fazarinc, ki je takrat vodila direktorat za zdravstveno varstvo, je spomnila še, da obstoječa navodila, po katerih bi morali imeti sprejemi iz bolnišnic v domovih prednost, niso zavezujoč pravni akt. »Z vidika korektnega medsebojnega sodelovanja pa je upoštevanje navodila pogosto v korist vseh izvajalcev,« je ugotavljala.
Tudi slabe tri mesece kasneje, ko nekatere družine še vedno trepetajo, ali bodo v kakšnem domu pripravljeni sprejeti njihovega sorodnika, niso stališča ministrstva za zdravje nič jasnejša. Poudarjajo sicer, da kolonizacija z večkratno odpornimi mikroorganizmi ne pomeni, da bolnik ne more biti sprejet v domove za starejše. Je pa po njihovem treba razumeti, da v teh domovih ne morejo vsakega koloniziranega bolnika sprejeti takoj, ko jih pokličejo iz bolnišnice, saj potrebujejo več časa za ureditev pogojev za primerno namestitev. Po njihovih informacijah imajo v nekaterih domovih sicer še proste kapacitete za sprejem dodatnih stanovalcev. Spomnili so še, da so letos uredili financiranje postopkov dekolonizacije pri stanovalcih domov za starejše, s katerimi skušajo odpraviti prisotnost bakterije pri posamezniku.
Sprenevedanje se nadaljuje
A kdo naj poskrbi za namestitev teh bolnikov, ko so po zaključku akutnega zdravljenja v bolnišnici vsi poskusi iskanja mesta v domu za starejše zaman? Na ministrstvu za zdravje nam odgovarjajo kar z naštevanjem vlog zaposlenih v zdravstvu in domski oskrbi. »Za vsakega bolnika morajo poskrbeti službe, ki so odgovorne za izvajanje storitev ali programa. V času zdravljenja v bolnišnici so to zdravstveni delavci v bolnišnici, v domačem okolju osebni izbrani zdravnik in patronažna medicinska sestra ali izvajalci oskrbe na domu, v domski oskrbi pa negovalni in oskrbovalni kader,« so zapisali.
Še bolj precej skopa so pojasnila ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kako se bodo sami lotili reševanja težav zaradi pomanjkanja kadra, prostorov in sredstev za oskrbo nosilcev bakterij v domovih za starejše, niso povedali. Pojasnili so le, da so se aprila na sestanku s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije med drugim dogovorili, da bodo v skupnosti socialnih zavodov pripravili nabor zdravstvenih in socialnih storitev pri obravnavi stanovalcev z okužbo. Omenjeni nabor bo osnova za jasna navodila glede razmejevanja aktivnosti domov na področju zdravstva in sociale, napovedujejo. Ne na ministrstvu za delo ne na ministrstvu za zdravje, ki si delita to področje, pa nam niso odgovorili na vprašanje, ali sta ministrstvi ob aktualnih težavah s sprejemi v domove sploh v stiku.
