Zakon o trgu dela, s katerim je italijanski premier Matteo Renzi zmanjšal pravice zaposlenih, nima več učinka. Gospodarska rast, ki je bila lani solidna, je letos znova tako pičla, da se brezposelnost v Italiji zdaj spet povečuje. Po več letih krize Italiji, ki je od leta 2008 izgubila četrtino industrijske proizvodnje, ni uspelo zagnati gospodarske rasti, pač pa sta pri tem na dobri poti na primer Španija in Slovenija.
Brezposelnost spet narašča
Še lani se je zdelo, da je Renziju uspelo z reformo trga dela najti rešitev za italijansko gospodarstvo, ki je že pred krizo stagniralo. Tako se je od novembra 2014 do septembra 2015 raven brezposelnosti zmanjšala s 13,1 na 11,5 odstotka. A zdaj je na 11,6 odstotka, kar je precej nad povprečjem v evrskem območju (10,1 odstotka) in še bolj nad slovensko ravnjo (9 odstotkov).
Kot v Sloveniji je BDP v Italiji še vedno nižji od tistega pred krizo. A ta primerjava med državama je nevzdržna, najprej zato ker bo Slovenija svoj BDP iz leta 2007 zaradi sedanje solidne gospodarske rasti morda ujela že prihodnje leto, medtem ko ga bo Italija po ocenah Mednarodnega denarnega sklada šele leta 2025. Poleg tega je imela Slovenija pred krizo zelo visoko gospodarsko rast, Italija pa je ni imela. To pomeni, da ima Slovenija danes velik BDP v primerjavi z obdobjem pred letom 2005, kar za Italijo ne velja. Da ne bo pomote: italijanski BDP na prebivalca je še vedno za desetino večji od slovenskega.
Za Italijo je med drugim velik problem nerazviti jug, kjer je stopnja brezposelnosti podobna kot v Španiji, to je 20-odstotna. Perspektive za jug Italije pa ni, saj so investicije na jugu padle na 50 odstotkov tistih pred krizo. Državo tudi močno bremeni javni dolg, ki dosega 130 odstotkov BDP in je takoj za Grčijo največji v EU. Brez gospodarske rasti pa tega bremena ne bo mogoče zmanjšati.
Z bankami huje kot pri nas
Brez gospodarske rasti tudi ne bo mogoče rešiti najbrž najhujše italijanske težave, to so slabi dolgovi italijanskih bank, ki dosegajo 360 milijard evrov ali 18 odstotkov vseh posojil. Večji del te velikanske vsote ne bo nikoli vrnjen, po pisanju nemškega tednika Der Spiegel gre celo za 200 milijard evrov, kar za 65-krat presega vsoto, ki smo jo leta 2013 namenili za dokapitalizacijo slovenskih bank. V nevarnosti je tako vsa EU.
Težava je tudi, da zaradi teh slabih posojil italijanske banke zelo težko posojajo denar podjetjem in potrošnikom, kar zavira gospodarsko rast. Prav tako jo onemogoča vse večji pesimizem Italijanov, ki ne kupujejo, ampak raje varčujejo za težke čase.
Za Renzija so banke huda težava predvsem zato, ker jim po novih evropskih pravilih ne sme več pomagati z javnim denarjem. Najprej se morajo svojemu deležu odpovedati delničarji in upniki. V primeru stečaja pa grozi izguba denarja tudi tisočem varčevalcem, ki imajo denar v raznih bančnih obveznicah (kar je značilno za Italijo) in jih zato obravnavajo kot delničarje. Seveda bi bile politične posledice takšnih stečajev bank za premierja porazne.
Referendum o ukinitvi senata
Sicer bi Renzija lahko že novembra pokopal referendum o odpravi senata, za kar se zavzema. V primeru poraza je namreč pripravljen odstopiti. Zelo verjetno je, da bodo mnogi Italijani svoje nezadovoljstvo z njim izrazili tako, da bodo glasovali proti ukinitvi senata. Renzijev odstop bi lahko populističnemu Gibanju 5 zvezd omogočil prevzeti oblast in nekateri se bojijo, da bi nato Italija z vsemi svojimi težavami zapadla v popoln kaos.
Renzi si bo menda pred jesenjo poskušal pridobiti revne upokojence s tem, da jim bo povečal pokojnine. Na tak način bi lahko pred referendumom pridobil nekaj pomembnih odstotkov volilcev.
