Na obisk v slovenskih hribih in gorah v dobršni meri vpliva vreme, ki je bilo v spomladanskih mesecih dokaj spremenljivo in ne najugodnejše, zato tudi sončno julijsko vreme ni moglo povsem popraviti vtisa prve polovice letošnje planinske sezone. Po ocenah Planinske zveze Slovenije je dosedanja bera nočitev in tudi tujih gostov v skladu s povprečjem zadnjih petih let. Sezona je na primer slabša od lanske, a hkrati boljša od klavrne sezone pred dvema letoma, ko poletja praktično ni bilo.
V krnskem pogorju so zadovoljni
Po podatkih planinske zveze je dobre tri četrtine oskrbovanih planinskih koč obiskalo povprečno število gostov, povprečen pa je tudi zaslužek. Med tistimi, ki si manejo roke zavoljo boljšega obiska kot lansko leto, je Planina Kuhinja, ki stoji 1002 metra visoko pod Krnom. Letos namreč beležijo 15 odstotkov več gostov kot v enakem obdobju lani. »Naša koča je izhodišče za obisk 2245 metrov visokega Krna, pa Batognice in jezera v Lužnici. Marsikdo v naši koči, kjer imamo 24 skupnih ležišč, tudi prenoči,« je povedal Slavko Gregorčič, predsednik 200-članskega Planinskega društva Kobarid, ki upravlja tudi tri bivake: to so Hlek na pobočju kobariškega Stola, Črnik nad Drežnico in pod Muzcem v Breginjskem kotu. Gregorčič je poudaril, da mimo Planine Kuhinja vodi tudi Alpe Adria Trail, ki v 43 etapah povezuje avstrijsko Koroško, Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino. Pot je izjemno priljubljena med tujci in privablja vse več pohodnikov. Zagotovo je k večjemu obisku Kuhinje pripomogla tudi letošnja novost – avtobus hop on, hop off, s katerim je mogoče prevažati tudi kolesa. Prav tako pa imajo novo urejeno parkirišče ob koči.
Z obiskom so zadovoljni tudi 2182 metrov nad morjem v Gomiščkovem zavetišču na Krnu, kjer so lani našteli kar 18.000 obiskovalcev, in v eni najbolj obljudenih planinskih točk pri nas – v Planinskem domu pri Krnskih jezerih (1385 metrov), ki je sestavljen iz petih objektov in ima 120 ležišč. Oskrbnica Ana Rot iz Radovljice pravi, da so najbolje obiskani konci tedna, med tednom pa prihaja predvsem veliko tujcev. »Največ je Poljakov, Belgijcev, Nizozemcev in Nemcev, pogrešamo pa letos Italijane. Slovence pričakujemo v večjem številu v tem mesecu, ko se vrnejo s počitnic na morju,« je povedala Rotova in dodala, da domači gostje najbolj povprašujejo po joti, ajdovih žgancih z zeljem in štrukljih, tujci pa po njokih, ječmenki in – zanimivo – golažu s polento. Te dni bo Planinski dom pri Krnskih jezerih postal bogatejši tudi za defibrilator.
V nižje ležečih kočah se manj spi
Med visokogorskimi kočami se z odlično bero hvali tudi Triglavski dom na Kredarici (2515 metrov), ki v teh dneh praznuje 120 let. Zaradi svoje lege in zgodovinskega pomena je postal osrednja koča v triglavskem pogorju, hkrati pa je tako po zmogljivosti kot po nočitvah največja planinska koča v Sloveniji. »Letošnja sezona je nadpovprečna, četudi ne rekordna kot lanska. Konci tedna so rezervirani že do začetka septembra,« je povedal skrbnik koče Herman Uranič.
Pri nižje ležečih kočah in tudi kočah sredogorja pa se nadaljuje trend manjšega zanimanja za prenočevanje. »Čeprav imamo osem sob in 20 postelj na skupnih ležiščih, obiskovalci ne ostajajo čez noč,« je povedala Gabrijela Nagy, najemnica Tumove koče, ki stoji dobrih deset metrov pod vrhom Slavnika (1028 metrov) – zadnjega severnega tisočaka Čičarije, od koder je ob jasnem vremenu lep razgled na Jadransko morje, italijanske Dolomite z najvišjim vrhom Marmolado (3343 metrov) in na del Karnijskih ter Julijskih Alp in Karavank. A Nagyjeva si zavoljo nočitev ne beli glave, saj pravi, da ob koncu tedna in med prazniki, ko imajo odprto, prihajajo dobri gostje: »Veliko je kolesarjev, mnogi pa prihajajo k nam tudi na kosilo, predvsem Italijani.«
