Hrvaška zavarovalnica Croatia osiguranje, ki je v lasti rovinjske Adris Grupe Anteja Vlahovića, načrtuje neposredni vstop na slovenski zavarovalniški trg. Kot so nam pojasnili v Adrisu, so za odprtje podružnice v Sloveniji že dobili dovoljenje nadzorne agencije. »Vsa vprašanja se nanašajo na konkretne postopke za izdajo dovoljenj in agencija jih ne more komentirati,« so na vprašanje, ali so predstavniki družbe Adris oziroma Croatie osiguranja pri agenciji preverjali možnosti za neposredni vstop na slovenski trg, odgovorili v agenciji za zavarovalni nadzor (AZN).
Adris: To ne spreminja naših načrtov v Savi Re in Triglavu
Že pred časom so se v javnosti pojavile informacije, da naj bi hrvaška družba Adris v Sloveniji novačila kadre za prevzem vodilnih mest v Savi Re, a pri tem naj bi šlo za zdaj predvsem za govorice. Povsem nasprotno pa menda velja za iskanje kadrov za prevzem vodilnih mest pri neposrednem vstopu Croatie osiguranja na slovenski trg. Več virov nam je potrdilo, da so predstavniki hrvaške zavarovalnice v Sloveniji iskali ljudi, ki bi jim vodili ustanavljanje zavarovalnice neodvisno od Save Re.
Čeprav naj bi možnost neposrednega vstopa na slovenski trg v hrvaški zavarovalnici analizirali že pred časom, kasneje pa naj bi vse potihnilo – špekuliralo se je, da so ali ocenili, da se neposredni vstop ne splača, ali pa čakajo na razplet s pridobivanjem deleža v Savi Re –, ideja ni zamrla. Da pripravljajo načrt za neposredni vstop na slovenski trg vzporedno s pridobivanjem soglasja za delež v Savi Re, potrjujejo tudi v Adrisu. »To naših načrtov ne spreminja. Cilj skupine Adris je, da postane v vseh poslih, s katerimi se ukvarja, tudi v zavarovalništvu, vodilna družba v regiji. To nameravamo uresničiti z organsko rastjo in prevzemi uspešnih zavarovalniških družb. V konkretnem primeru ostajamo delničarji Save Re in Zavarovalnice Triglav,« so zapisali.
Prvo odločitev o pridobivanju deleža v Savi Re bodo Hrvati od AZN sicer dobili že konec avgusta, ko se po naših informacijah agenciji izteče rok za odločitev o vlogi za pridobitev 20-odstotnega deleža, ki jo je nanje naslovila Croatia osiguranje. Jeseni se nato agenciji po naših informacijah izteče še rok za odločitev o vlogi za pridobitev do 33-odstotnega deleža v Savi Re, ki pa sta ga na AZN skupaj naslovili družbi Adris in Croatia osiguranje.
Tomažič prezadolžen za nadzornika Save Re
V Savi Re pa se medtem še naprej ukvarjajo predvsem sami s seboj oziroma z združevanjem skupine ter vprašanjem o domnevno spornem nakupu nekdanje poslovne stavbe ACH. To vprašanje bodo razreševali tudi na skupščini konec avgusta. Očitki o naložbi v nepremičnino že mesece majejo stol predsednika uprave Zvonka Ivanušiča. Vprašanje pa je, ali bo na skupščini nadzornike Save Re kot predsednik še zastopal Branko Tomažič. AZN, kot so včeraj sporočili iz Save Re, namreč ugotavlja, da Tomažič »ne izpolnjuje vseh pogojev za imenovanje za člana nadzornega sveta v družbi«. Kot so še zapisali, AZN v svojem dopisu napoveduje, da bo družbi izdala odredbo za odpravo kršitev, ker gre za obvestilo o nameri in je postopek AZN še v teku, pa v Savi Re do konca postopka tega ne bodo komentirali.
Že marca 2014 smo v Dnevniku poročali, da je AZN začela preverjati, ali je Tomažič še primeren za predsednika nadzornega sveta Save Re, potem ko je Probanka vložila zahtevo za njegov osebni stečaj. A ta se še vse do danes ni začel. Kot so nam včeraj pojasnili na novogoriškem sodišču, so ta teden predlagatelja, torej Probanko ozirom njeno pravno naslednico Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), pozvali, da naj predlog dopolni s pogoji za začetek postopka. Te bi lahko predstavljal drug postopek Probanke proti Tomažiču, ki se je po naših informacijah že končal. Šlo naj bi za postopek, v katerem je banka od Tomažiča terjala plačilo nekaj sto tisoč evrov, terjatve pa naj bi pred nekaj tedni postale pravnomočne. Tveganje zaradi njegove prevelike zadolženosti, ki bi ga lahko po več letih pravdanja pripeljala do osebnega stečaja, naj bi Tomažiču dokončno pokopalo možnosti, da ostane na čelu nadzornega sveta Save Re. Tomažič se včeraj na klice ni odzval, v DUTB pa postopkov ne komentirajo.
V ozadju spora med Probanko in Tomažičem je, spomnimo, poreški Casino Parentium. »Pred leti sem pri Probanki najel posojilo, ta denar pa je bil nakazan neposredno Zlati Moneti II. V zameno bi moral dobiti okoli 30-odstotni delež Casinoja Parentium, vendar Zlata Moneta II svojih obveznosti ni nikoli izpolnila,« nam je pred leti pojasnjeval Tomažič. Odvetnik Zlate Monete II Matjaž Kirbiš je nasprotno trdil, da mu je Zlata Moneta II prenos deleža ponujala več let, a ga ni želel prevzeti.
