»Zakon o delavskih odkupih bi natančno opredeljeval, kaj to pravzaprav je, v Sloveniji pa bi končno razmejili delavske od menedžerskih odkupov,« je pojasnil poslanec Socialnih demokratov (SD) Matjaž Nemec. Kot pravi, so se v koaliciji o noveli zakona o igrah na srečo usklajevali več kot pol leta. »Gre za majhne spremembe v zakonodaji, ki se prilagajajo evropski direktivi. Zaradi več kot poldrugo leto trajajočih kršitev osnovnih načel evropskega prava Sloveniji celo grozi visoka kazen evropske komisije,« zatrjuje Nemec.
Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da je novela zakona o igrah na srečo v zadnji fazi usklajevanja. O višini kazni, ki grozi Sloveniji, pa pravijo, da evropska komisija še ni začela postopka s tožbo. V dosedanjih primerih, ko Slovenija ni pravočasno prenesla direktiv v slovenski pravni red, je komisija v tožbah predlagala le dnevne denarne kazni. Te znašajo med 6500 in 10.300 evrov na dan. Lahko pa bi Slovenijo doletela tudi kazen v višini pavšala; trenutno ta znaša 494.000 evrov.
Zaposlenim je prepovedana udeležba v lastništvu
Socialni demokrati so pripravili tudi zakon o delavskih odkupih in ga poslali v usklajevanje na gospodarsko ministrstvo. Pri tem se, kot pravi Nemec, ni bilo mogoče izogniti temu, da bi tudi v igralništvu vključili možnost delavskih odkupov. »Do zdaj se je namreč solastništvo zaposlenih v igralništvu prepovedovalo. Če bi se zaposleni v igralništvu organizirali v delavske zadruge, bi prvič v zgodovini dobili priložnost sodelovanja pri odkupu lastniških deležev,« pravi Nemec. Ker po parlamentarnih hodnikih že kroži, da naj bi predlog sprememb strategije upravljanja državnega premoženja med drugim predvideval, da bi novogoriški Hit postal pomembna ali strateška naložba in ne več portfeljska oziroma naprodaj. »Prav zato se mi je zdelo primerno razkriti, da vsi ti procesi potekajo pred očmi javnosti,« še pravi Nemec.
Finančno ministrstvo in SDH o prodaji Hita
Na finančnem ministrstvu poudarjajo, da je Hit v strategiji upravljanja državnih naložb še vedno opredeljen kot portfeljska naložba in namenjen prodaji. »Letni načrt naložb za leto 2016 namreč določa, da je Hit na seznamu kapitalskih naložb, za katere se že letos načrtujejo aktivnosti v zvezi z razpolaganjem kapitalskih naložb. Ministrstvo za finance od SDH še ni prejelo uradnega predloga sprememb strategije, zato ga ne moremo komentirati,« pravijo na ministrstvu. Pri SDH pa so kratki: »Hit ni v postopku prodaje.« Pobude za sodelovanje zaposlenih pri morebitni privatizaciji Hita ne komentirajo, saj s tem niso seznanjeni.
Ob tem dodajmo, da zakon o igrah na srečo določa, da posebne igre na srečo lahko opravlja le delniška družba na podlagi koncesije. Delničarji koncesionarja so lahko država, lokalne skupnosti in pravne osebe, katerih stoodstotni lastnik (ali edini ustanovitelj) je država.
Piciga: Spet se je odprla zgodba o lastništvu Hita
Dimitrij Piciga, predsednik uprave Hita, s pobudo Matjaža Nemca uradno ni seznanjen. »Zgodba o lastništvu Hita se je zaradi skorajšnjega sprejetja novega zakona o igrah na srečo spet odprla. Stališče uprave je, da je to stvar lastnika, torej države,« pravi Piciga.
SDH ima v Hitu okoli dve tretjini navadnih delnic z glasovalnimi pravicami, občine pa tretjino. Preostale so prednostne delnice, ki jih imajo Zavarovalnica Triglav, Modra zavarovalnica in naložbeni sklad Kada. Pa bi zaposleni v Hitu sploh zmogli odkupiti delež v Hitu? »V primeru prodaje bi bilo treba izdelati vrednotenje. V določenih deležih je udeležba zaposlenih v lastništvu družb seveda dobrodošla, vendar ne čez določen prag,« še ocenjuje Piciga.
Kot pravi sindikalist v Hitu Blaž Adžič Matiš, so pobudo o udeležbi zaposlenih v lastništvu družbe dali že pred dvajsetimi leti. »Vendar so nas takrat pri lastninjenju zaobšli. Tokrat bi pri morebitni privatizaciji sodelovali prek delavskih zadrug, kjer bi se povezali z bankami in hranilnicami, delež pa bi odkupili s posojili in denarnimi vložki zaposlenih. Upajmo, da bo to mogoče, saj zdajšnji zakon tega ne dovoljuje,« pravi Matiš.
Novogoriški Hit trenutno zaposluje okoli 1560 ljudi, povprečna plača zaposlenega znaša okoli 1900 evrov bruto. Za primerjavo: povprečna bruto plača v državi je maja znašala znaša 1561 evrov.
