Novak Đoković je bil nesporni prvi zvezdnik olimpijske vasi v Riu, tik pred začetkom izločilnih dvobojev pa se je preselil v hotel Marriott, da bi se lahko osredotočil na dvoboje. Podatkov o tem, koliko noči je rezerviral v prestižnem hotelu in ali jih je plačal vnaprej, nimamo. Dejstvo pa je, da je vsaj med posamezniki svoje dvoboje končal že v prvem krogu, ko ga je dvakrat v podaljšani igri premagal Juan Martin del Potro. Argentinec, ki ga je pred štiri leti v Wimbledonu ugnal v dvoboju za bronasto kolajno.
Đoković je prispel na olimpijski turnir dobro pripravljen. Pred njim je dobil turnir serije masters v Torontu, tudi po Riu pa bo ostal v podobnem časovnem pasu, saj ga čaka nastop na zadnjem letošnjem turnirju za grand slam v New Yorku. Juan Martin del Potro je bil po zmagi s 7:6 (4), 7:6 (2) ganjen: »Toliko podpore, kot sem je čutil v Riu, nisem čutil že dolgo. Vsak Argentinec me je bodril, me prepričeval, da lahko premagam Novaka. A globoko v sebi sem dvomil o tem. Ko pa so na mojo stran stopili na tribunah, sem začel verjeti v zmago.« Novak Đoković je bil kratek in jedrnat: »Premagal me je dober prijatelj, ki si je preprosto bolj želel zmage, kot sem si jo sam.«
Olimpijski turnir ima svoje specifike, ki so povsem drugačne od lokacij, na katerih nastopajo teniški zvezdniki. V Riu se je potrdila še ena težava najboljšega srbskega športnika, s katero se spopada po vsem svetu. Na tribunah namreč v izenačenih dvobojih praviloma stopijo na stran njegovega tekmeca in tako je bilo tudi v Braziliji. Tedaj Đoković dobi še drugega tekmeca, kar ga praviloma dodatno podžge. V Riu je bilo na teniški lepotici, centralnem stadionu, drugače.
Za marsikoga tudi zgodovinsko. Kdor prvič vidi v živo igrati Đokovića in vidi njegov poraz, doživi nekaj nevsakdanjega. In tudi to so olimpijske igre, na katerih mora sleherni zvezdnik za zlato kolajno pokazati največ, kar zna. In Đoković tega na olimpijskih igrah vsaj za zdaj še ne zna, kljub temu da ima v svoji zbirki bron z iger v Pekingu. »Če opazuješ Noleta, kako se sprehaja po olimpijskem parku in se vsak meter fotografira z drugimi športniki, lahko dobiš občutek, da je nastopač. A vsi vemo, da ni tako. Osebno se ne poznava, sem pa bil pred štirimi leti v Londonu na enem njegovih dvobojev. Po zmagi se je veselil z nami, saj sem si tekmo ogledal s srbskimi športniki. Ko sva se fotografirala v Riu, sem dobil nove občutke. Začutil sem, kako potrebuje stik z drugimi, uživa, ko čuti spoštovanje, ter ga vrača z lepimi gestami,« je namiznoteniški igralec Bojan Tokić opisal izkušnje z Đokovićem.
