času, ko v Braziliji potekajo tekmovanja 31. olimpijskih iger, je dobro poznati čim več podatkov o Brazilcih. Pobrskali smo po svetovnem spletu in ugotovili, da vam lahko ponudimo marsikaj. Recimo deset najlepših brazilskih manekenk ali deset brazilskih evergrinov ali najbolj poslušane aktualne skladbe ali deset najlepših plaž v Braziliji ali pa kar deset najbolj nevarnih mest v Braziliji. Med žensko lepoto in lepotami narave smo se odločili za Forbesov pregled najbogatejših Brazilcev za leto 2016. Dežela s 100 milijoni prebivalcev ima kar 31 milijarderjev, v dolarjih, seveda. Kar štirje Brazilci so med 100 najbogatejšimi ljudmi na svetu. Verjetno ni treba posebej razlagati, kaj to pomeni za revnejše, lahko pa si pomagamo z enostavnim, poletno šaljivim izračunom: vsak milijarder pomeni tisoč milijonarjev manj, če ima milijard več, se stvari množijo.
Brazilsko-švicarski poslovnež je tako najbogatejši Švicar kot najbogatejši Brazilec, sicer pa 19. najbogatejši zemljan. Rodil se je leta 1937 v Riu de Janeiru, švicarskemu priseljencu Paulu Lemannu, sicer poslovnežu, ki se je ukvarjal z mlečnimi izdelki. Uspešno. Jorge Paul je namreč od vrtca naprej obiskoval drage ameriške šole in zgodbo finaliziral z diplomo na Harvardu. Ekonomist in, malce presenetljivo, vrhunski teniški igralec. Igral je v Wimbledonu in v Davisovem pokalu, tako za Brazilce kot za Švicarje. Po športni karieri je najprej delal v banki Credit Suisse in se čvrsto usidral v svetu mednarodnih financ in prevzemov. Trenutno ima velik delež v največji pivovarni na svetu Anheuser-Busch InBev, njegova podjetja imajo deleže v podjetjih Burger King in The Kraft Heinz Company, sam pa je še član mnogih nadzornih svetov. Recimo pri kozmetičnem gigantu Gillette. Lemann živi s svojo drugo ženo in ima šest otrok. Odkar so mu leta 1999 poskušali ugrabiti otroke, družina več časa preživi v Švici kot v Braziliji.
Sedeminsedemdesetletni Safra izhaja iz judovske družine, ki je živela v Siriji, v Alepu, kjer se je tudi rodil. Njegovi predniki naj bi se z bančništvom ukvarjali že stoletja in naj bi servisirali celo karavane na poti med Aleksandrijo, Bejrutom, Alepom in Istanbulom. Safra je odraščal v Bejrutu in se leta 1952 z družino in s posli preselil v Brazilijo. Joseph Safra je lastnik multinacionalke Safra Group iz Sao Paula, ki ima 30.000 zaposlenih. V njihovih rokah je banka Safra National Bank of New York, pa tudi šesta največja švicarska banka J. Safra Sarasin.
Delo 66-letnega Tellesa je povsem povezano z delom najbogatejšega Brazilca Jorga Paula Lemanna. Telles se je rodil v Riu, najprej opravil z lokalno univerzo in se dokončno izučil na Harvardu. Po začetkih v bančništvu se je lotil prevzemnih poslov in največ denarja se mu je prilepilo leta 2008 ob združitvi pivovarn Anheuser-Bush in Interbrew. Belgijsko-brazilska naveza, kjer je lastnik, ima 150.000 zaposlenih in je lani ustvarila več kot 8 milijard dolarjev dobička. Imena Budweiser, Corona, Stella Artois in Beck's so znana tudi pri nas.
Tudi 68-letni Sicupira prihaja iz najuspešnejšega pivovarskega kroga na svetu Anheuser-Busch InBev, ki je pred leti želel prevzeti tudi ljubljansko pivovarno Union. Pravijo, da je škoda, ker takrat ni prišlo do nakupa. Kakorkoli, Sicupira se je rodil leta 1948 v Riu de Janeiru, kjer je končal šolanje. Je eden od lastnikov podjetja 3 G Capital, ki ima velike deleže v multinacionalkah Burger King, Kraft Heinz Company, Anheuser-Busch InBev in Lojas Americanas. Mimogrede, gre za 87. najbogatejšega človeka na svetu.
Štiriintridesetletni poslovnež judovskega rodu iz Sao Paula se je proslavil kot soustanovitelj Facebooka, a se zdi, da ideje niti približno ni tako dobro unovčil kot Mark Zuckerberg. No ja, hudega mu ni, potem ko mu je skop ameriški prijatelj moral plačati nekaj milijard odškodnine. Saverin se ukvarja z različnimi spletnimi posli, živi v Singapurju, kjer si je našel lepotico, ki izvira iz bogate družine, in se z njo lani poročil na Azurni obali. Mimogrede, tudi on je kot večina ljudi na naši današnji lestvici študiral na Harvardu.
Gre za 62-letnega nekdanjega novinarja in amaterskega jahača, ki je imel v življenju tudi nekaj sreče, saj se je rodil kot eden od štirih otrok medijskega magnata Roberta Pisanija Marinha. Multinacionalka ima ime Grupo Globo, Joao Roberto pa je eden od lastnikov, sicer pa je predsednik, podpredsednik in član različnih uprav podjetja, ki ima v lasti reci in piši več kot 40 televizijskih programov – od športa do pornografije – kakih 20 radijskih postaj, 50 spletnih radijskih programov, 5 dnevnih časopisov, ducat spletnih strani in 19 tednikov.
Tudi 60-letni Jose Roberto ima večino svojega bogastva vezanega na multinacionalno medijsko hišo Grupo Globo. Bogataš, ki ima pet otrok, je rojen v Riu de Janeiru in ima v multinacionalki prav posebno, še posebej odgovorno delo. Ob tem, da je podpredsednik velikanskega Grupo Globo, je namreč tudi na vrhu družinske dobrodelne organizacije Roberto Marinho Foundation, ki podpira izobraževalne in kulturne projekte. Zdi se nam, da ima v Braziliji veliko možnosti za delitev drobtinic svojega podedovanega imperija.
Najstarejši od treh milijarderskih bratov iz Ria de Janeira je tudi direktor oziroma predsednik uprave Grupo Globo, največje medijske hiše v Južni Ameriki. Zanimivo, da je tudi on moral začeti na dnu, kot novinar, a so mu bila vrata proti vrhu na široko odprta. Kmalu je postal urednik in poslovni človek, od očetove smrti leta 2003 pa je tudi vodja vseh poslov multinacionalke. Ob medijih – neštetih televizijah, radijih, revijah, časopisih in založbah – ima v lasti še podjetje Fazenda Sertãozinho, ki proizvaja gurmanske kave.
Devetinsedemdesetletni zdaj že nekdanji lastnik največje brazilske trgovske verige Grupo Pao de Açúcar (GPA) ima za seboj kar burno življenje. Pa s tem ne mislimo samo na nepregledno serijo prodaj in nakupov različnih podjetij – v zadnjem času je recimo kupoval delež v francoski verigi Carrefour. Diniz je oče zdaj že nekdanjega dirkača formule 1, Pedra Diniza, ki je menda lahko dirkal na tako visoki ravno samo zaradi očetovega denarja. Starejšega Diniza so leta 1989 ugrabili ekstremni levičarji, a ga je policija po šestih dneh rešila.
Bolnišnice in medicina so lahko tudi zelo dobičkonosna stvar, kar dokazuje 71-letni brazilski kardiolog Filho iz Ria de Janeira, ki je leta 1977 odprl majhen diagnostični center, iz katerega se je rodilo marsikaj. Trenutno ima, bolj poslovnež kot zdravnik, veliko dela s prodajami in kupovanji deležev v različnih medicinskih ustanovah. Njegovo podjetje Rede D'Or ima v lasti več kot 30 bolnišnic po vsej Braziliji, v katerih je nameščenih okoli 4700 postelj. Ima veliko bolnišnic, pa tudi veliko otrok. Devet.
