Olimpijske igre bodo potekale v Riu de Janeiru od 5. do 21. avgusta, paraolimpijske pa od 7. do 18. septembra, tekme nogometnega turnirja bodo gostili tudi v mestih Belo Horizonte, Brasilia, Manaus, Salvador in Sao Paulo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) potnikom svetuje, da se vsaj 4 do 8 tednov pred odhodom oglasijo pri pristojnih domačih zdravstvenih organih in opravijo priporočena cepljenja.
Lani jim je v Braziliji uspelo zamejiti prenos okužb z ošpicami, ki so bile v državo prinesene od drugod. Ker so te ponekod v svetu še vedno prisotne, morajo biti potniki iz teh držav cepljeni proti ošpicam, da se prepreči ponovni vnos virusa v Brazilijo. Podobno velja za rdečke in otroško paralizo. Za potnike iz Slovenije pride bolj prav nasvet v zvezi z gripo: WHO potnikom, ki imajo povečano tveganje resnih zapletov zaradi gripe, to pa so starejši, kronični bolniki, otroci do petega leta starosti in zdravstveni delavci, priporoča sezonsko cepljenje proti gripi. Pričakujejo, da bo sezona gripe v Riu de Janeiru dosegla vrh junija in julija, torej pred začetkom iger. Vendar se primeri gripe v Braziliji pojavljajo vse leto. Ogroženi potniki naj se proti gripi cepijo vsaj dva tedna pred odhodom. Sev gripe, ki trenutno kroži v Braziliji, je vključen v cepivo proti gripi, ki je bilo na severni polobli na voljo v sezoni 2015/2016.
Pozornost okužbam zaradi komarjev
Potniki v Brazilijo naj se pozanimajo tudi o primernosti cepljenja proti hepatitisu A (izbruhi te okužbe so v Braziliji pogosti), hepatitisu B (tveganje okužbe je nizko, razen za potnike, ki si bodo privoščili tetovažo, ali intravenske uživalce drog), tifusu (pojavnost trebušnega tifusa je visoka na območjih, ki gostijo nogometni turnir) in rumeni mrzlici (cepljenja ne potrebujejo potniki, ki se bodo zadrževali le v mestih Rio de Janeiro, Salvador in Sao Paulo). Tveganje prenosa malarije je zanemarljivo, razen v Manausu na severu Brazilije, ki gosti nekaj nogometnih tekem.
Največ pozornosti je seveda uperjene v okužbe, ki jih prenašajo komarji. Ti poleg rumene mrzlice prenašajo tudi čikenganjo, mrzlico dengo in okužbo z virusom zika. Cepiva zoper okužbo s čikenganjo in virusom zika ni, cepljenje proti dengi pa potnikom na igre odsvetujejo. Čeprav je možnosti za pike komarjev in s tem prenose bolezni pozimi manj (na južni polobli je zdaj zima), potnikom svetujejo, da se zaščitijo pred piki komarjev. To pomeni, da nosijo oblačila svetle barve, ki pokrivajo čim več telesa. Na izpostavljenih delih kože ali po oblačilih naj se namažejo s sredstvi, ki odganjajo komarje (repelenti) in ki vsebujejo DEET (dietiltoluamid), IR 3535 ali ikaridin andare. Ta sredstva morajo uporabljati dosledno po navodilih na etiketi, zlasti glede trajanja zaščite in ponovnega nanosa. Če potnik uporablja repelent in zaščito pred soncem, mora na kožo najprej nanesti zaščito pred soncem in nato repelent.
Pri nastanitvi naj izberejo tako, ki ima vodo iz vodovoda ter na oknih in vratih nameščene zaslone, ki komarjem fizično preprečijo vstop v prostore. Potniki naj se tudi izogibajo območij v mestih, kjer so slabe higienske razmere, saj so taka območja idealno gojišče komarjev.
Varni spolni odnosi ali vzdržnost
Virus zika širijo predvsem komarji, čeprav je spolni prenos okužbe bolje dokumentiran, navajajo pri WHO. Na podlagi trenutnega znanja o okužbi z virusom zika in njenih zapletih svetujejo, da nosečnice v Brazilijo ne potujejo. Ženskam, ki so potovale v Brazilijo ali druge države, kjer so izbruhi okužb z ziko, in so zanosile tam ali kmalu po vrnitvi domov, svetujejo, da se posvetujejo z ginekologom. Nosečnicam, katerih spolni partnerji živijo ali potujejo na območja z izbruhi virusa zika, priporočajo, da imajo varne spolne odnose s kondomi ali se vzdržijo spolnih odnosov med nosečnostjo. Varne spolne odnose oziroma vzdržnost svetujejo tudi vsem potnikom v Brazilijo oziroma druge države s stalnim prenosom virusa zika – oboje velja za čas bivanja na teh območjih in najmanj osem tednov po vrnitvi. Če moški opazi znake okužbe z virusom zika, naj se vzdrži spolnih odnosov najmanj šest mesecev oziroma v tem času izvaja varne spolne prakse. Potnikom, ki se vračajo iz Brazilije in z drugih območij s prisotnostjo virusa zika, svetujejo, da najmanj štiri tedne po odhodu ne darujejo krvi. Zdravstveni delavci pa morajo biti pri potnikih s teh območij še posebno pozorni na morebitne virusne bolezni.
Potniki ne smejo pozabiti tudi na klasične spolno prenosljive okužbe, kot so okužba z virusom HIV, sifilis, gonoreja, klamidija, herpes in druge. Tveganje prenosa teh okužb je predvsem omejeno na potnike, ki prakticirajo tvegano spolno vedenje, posebno nezaščiten spolni odnos s seksualnimi delavkami in delavci, na moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, in injicirajoče uživalce drog. Zato potnikom priporočajo varne spolne prakse, zlasti dosledno uporabo kondoma.
